Projekti / Programi
Trajnostni razvoj v slovenskem alpskem svetu
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
6.12.02 |
Humanistika |
Geografija |
Družbena geografija |
Koda |
Veda |
Področje |
S240 |
Družboslovje |
Načrtovanje mest in podeželja |
SLOVENIJA, ALPE, TRAJNOSTNO/SONARAVNO, REGIONALNI RAZVOJ, GEOGRAFIJA, OKOLJE, TURIZEM, BLED, BOHINJ, KRANJSKA GORA, BOVEC, TRIGLAVSKI NARODNI PARK, OLIMPIJADA 2006
Raziskovalci (6)
Organizacije (1)
Povzetek
Koncept trajnostnega sonaravnega razvoja se je oblikoval na osnovi zaskrbljenega razmišljanja o tem, da bodo življenske potrebe in načini gospodarjenja naraščajočega prebivalstva sveta presegle zmožnosti, ki jih za preživetje nudi naš planet (Svetovni vrh ZN, Rio de Janeiro, 1992). Ta strah je zelo upravičen v geografsko izrazito labilnih oziroma ogroženih okoljih, denimo v evropskem alspkem svetu. V pričujoči raziskavi so postavljeni v ospredje problemi zaščite naravne dediščine (''''naravnih'''' ekosistemov) in razvojnih vprašanj, ki zadevajo kulturno pokrajino Slovenskih Alp. V Julijskih Alpa se tudi uprava Triglavskega narodnega parka zaveda (80km2) zaveda, da zaščita ''''naravnega'''' okolja ne more mimo razvojnih vprašanj regije in ljudi v njej. Po drugi plati pa je, oziroma slejkoprej bo, tudi podedovani industriji in urbanim središčem v alpskih dolinah (Tolmin, Jesenice, Bohinjska Bistrica, Železniki, Idrija, Ravne, Slovenj Gradec) in kotlinah (Radovljica, Tržič, Kranj Škofja Loka, Kamnik, Šoštanj/Velenje, Celje, Slovenske Konjice, Slovenska Bistrica) jasno, da ne gre ignorirati potrebe po zaščitnih ukrepih in kompleksnega trajnostno sonaravnega pristopa. V Sloveniji se je že utrdilo spoznanje, da je turizem lahko pravi dogovor na pobude, ki so bile zastavljene v Riu. Ponekod v Alpah (izven Slovenije) tudi masovni turizem že ogroža ravnotežje v naravnem in kulturnem okolju. Zato je le trajnostno sonaravni razvojni pristop, ki povezuje principe zaščite in razvoja, za gorska območja Slovenije sprejemljiv. Pričujoči raziskovalni projekt namerava v tem smislu oblikovati razvojne smernice, ki bodo sprejemljive za izbrana področja Slovenskih Alp, prednostno v njih zahodnem delu (Bled, Bohinj, Bovec, Kranjska Gora). Prekomejno povezovanje in usklajevanje ni videno le v luči kandidature za olimpijske igre treh dežel (''''Klagenfurt, 2006''''), ampak kot dolgoročno vodilo, skladno s principi Evropske unije.