Projekti / Programi
Antropološko raziskovanje politične kulture in šole
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.03.02 |
Humanistika |
Antropologija |
Socialna in kulturna antropologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| S220 |
Družboslovje |
Kulturna antropologija, etnologija |
| S210 |
Družboslovje |
Sociologija |
politična kultura, pedagoška kultura, interakcijska komunikacija, avtoritarna osebnost, totalitarizem, demokracija, avtonomija, šola, kritično mišljenje, učenje in znanje, problemsko poučevanje.
Raziskovalci (3)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacij |
| 1. |
11756 |
dr. Janez Kolenc |
Antropologija |
Raziskovalec |
1998 - 1999 |
231 |
| 2. |
05606 |
dr. Bogomir Novak |
Antropologija |
Vodja |
1998 - 1999 |
836 |
| 3. |
04188 |
dr. Angelca Žerovnik |
Vzgoja in izobraževanje |
Raziskovalec |
1998 - 1999 |
294 |
Organizacije (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Razisk. organizacija |
Kraj |
Matična številka |
Štev. publikacij |
| 1. |
0553 |
Pedagoški inštitut |
Ljubljana |
5051614000 |
6.421 |
Povzetek
Namen raziskovalnega projekta »Antropološko raziskovanje politične kulture in šole« je preveriti hipotezo,da so za razvoj demokracije v državah v tranziciji bolj pomembni subjektivni dejavniki (vrednote, stališča, način mišljenja državljanov) kot pa objektivni dejavniki, ki so v etabliranih demokratičnih ustanovah. Uporabljena metoda je dvojna hermenevtika. Argumentiramo tezo, da je v totalitarni družbi tudi šola totalitarna in v demokratični demokratična. Socializem je bil totalitarni sistem z avtokratsko (podaniško politično kulturo, ki si je podrejala šolstvo po ideološko monopolnih vzorcih komunistične stranke, pod njo pa se je nahajala evropocentrična kultura, ki je v prvem planu šele v samostojni Sloveniji pri njenem vključevanju v Evropsko unijo. V tranziciji se je odprl prostor političnega pluralizma z večstrankarskim sistemom in pedagoškega pluralizma z dualizmom šol (gimnazije in druge srednje šole) in pluralnimi pedagoškimi interesi (javne in privatne šole, individualizacija, diferenciacija in integracija pouka). Tako demokratična politična kultura kot demokratična pedagoška kultura sta še v začetni fazi razvoja.
Za slovensko kulturo so značilni dualizem, stare in nove cepitve (npr. med klerikalizmom in liberalizmom), nespravljivost, konfliktni sistem vrednot in občutek ogroženosti od večjih držav. Latentni in delno aktualni avtokratizem, partikularizem interesov, ki ohranjajo fragmentarnost in heterogenost so še prisotni v politični kulturi. V šoli prevladujejo liberalne vrednote, ki so verjetno posledica vladajoče liberalne stranke, ohranjajo se socialistične vrednote in obujajo se krščanske zlasti v privatnih šolah.
Nižja razvojna stopnja demokratične pedagoške kulture v šolah je vidna v naslednjih točkah: pomanjkanje racionalne argumentacije pri učnih urah, odsotnost državljanske vzgoje, pomanjkljive zveze med šolo in univerzo, premalo timskega in problemskega poučevanja in osebnostno pomembnega učenja in mišljenja.
