Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Slovenski izseljenci in Evropa v 19. in 20. stoletju

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.01.00  Humanistika  Zgodovinopisje   

Koda Veda Področje
H003  Humanistične vede  Zgodovina in umetnost 
H270  Humanistične vede  Socialna in ekonomska zgodovina 
Ključne besede
Slovensko izseljevanje in Evropa (19. in 20. stoletje), ekonomsko in politično izseljevanje, priseljenske države (Nemčija, Francija, Belgija, Nizozemska, Luksemburg, Švedska), pravni in socialni položaj priseljencev, stiki s staro domovino, društveno življenje izseljencev, velika gospodarska kriza in izseljevanje, Cerkev in Slovenci po svetu, izseljensko časopisje
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (3)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  08468  dr. Breda Čebulj-Sajko  Etnologija  Raziskovalec  1998 - 2000  264 
2.  04926  dr. Marjan Drnovšek  Zgodovinopisje  Vodja projekta/programa  1998 - 2000  585 
3.  17547  Špela Marinšek    Raziskovalec  1998 - 2000 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.648 
Povzetek
Izseljevanje Slovencev v zahodnoevropski prostor, njihova organiziranost in delovanje v tamkajšnjih priseljenskih skupnostih, ohranjanje narodne identitete, vzdrževanje stikov z matičnim narodom ter resocializacijski, akulturacijski in integracijski / asimilacijski procesi v priseljenskem okolju so temeljni programski cilji projekta. Zahodnoevropski prostor je privlačeval Slovence že stoletja, najbolj pa v 19. in 20. stoletju. Oblike izseljevanja so bile različne, saj poleg prevladujočega ekonomskega poznamo tudi politično izseljenstvo in poleg trajnega tudi začasno, npr. sezonske delavce v kmetijstvu (Francija in Nemčija med obema svetovnima vojnama). Glavne smeri izseljevanja so bili nemški deli Avstrije, Nemčija, Francija, Belgija, Nizozemska, Luksemburg in Švica, v manjšem obsegu tudi ostale evropske države, npr. skandinavske (zlasti Švedska od 60. let našega stoletja). Poleg zgodovinskega je upoštevana zlasti sociološki pristop (metoda dela). Največji poudarek raziskave je na ugotavljanju števila izseljencev in na njihovi poklicni strukturi, obilkah izseljevanja (trajno, začasno), socialni problematiki (vpliv gospodarskih kriz in njene posledice), društvenem in prosvetnem življenju izseljencev, na stikih z domovino in na njenem odnosu do Slovencev po svetu. Ne nazadnje projekt obravnava tudi vključevanje Slovencev v priseljenska okolja in njihov prispevek k razvoju priseljenskih držav.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno