Projekti / Programi
Jezikovna pragmatika in nacionalistične ideologije v odnosu do procesa konstitucije nacionalnega v Sloveniji
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.06.00 |
Humanistika |
Kulturologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H360 |
Humanistične vede |
Uporabna lingvistika, poučevanje tujih jezikov, sociolingvistika |
| S265 |
Družboslovje |
Tisk in komunikacijske vede |
Komunikacija, jezikovna pragmatika, predpostavke, implikature, argumentacija, retorika, interpretacija, ideologija, nacionalno, nacionalistično
Raziskovalci (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
05737 |
dr. Igor Žagar Žnidaršič |
Kulturologija |
Vodja |
1998 - 2000 |
952 |
Organizacije (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Razisk. organizacija |
Kraj |
Matična številka |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
0553 |
Pedagoški inštitut |
Ljubljana |
5051614000 |
7.040 |
Povzetek
Novejša zgodovina je pokazala, da mir in stabilnost nista nujni posledici demokratizacijskih procesov. Je pa njihova posledica večja odvisnost političnih opcij od popularnih (in populističnih) ideologij, povezanih s konstitucijo nacionalnega in skupnim življenjem različnih etničnih in kulturnih skupin, tako nacionalno kot internacionalno. Z drugimi besedami, uspeh ali neuspeh političnih rešitev v iskanju novega in bolj stabilnega bipolarnega modela konfliktnosti, je v veliki meri odvisen od tega, ali (politični) predlogi upoštevajo dominantne ideje in aspiracije (bodisi tako, da jim prilagajajo politične modele bodisi tako, da njihovo zavrnitev prikazujejo kot sprejemljivo).
Da bi lahko upoštevali družbene ideologije v in s katerimi ljudje živijo, jih moramo podvreči podrobni in kontinuirani analizi. Prav tu pa trčimo ob temeljni raziskovalni manko tradicionalnih družbenih in politoloških ved, ki (lahko) vodi do nezadostne informiranosti pri sprejemanju odločitev na politični in diplomatski ravni. Tradicionalne družbene in politološke vede se namreč soočajo s skorajda nepremostljivim problemom: raziskovalni instrumentarij, ki ga imajo na voljo, je namreč v glavnem primeren le za interpretacijo EKSPLICITNO izraženih stališč in pozicij, izrečenih bodisi spontano (na primer v politični retoriki in debatah) ali pridobljenih s pomočjo vprašalnikov. Veliko bolj temeljne ideološke procese pa moramo seveda iskati na ravni manj ozaveščenih in IMPLICITNIH MODELOV INTERPRETACIJE, v katerih korenini sleherna EKSPLICITNA KOMUNIKACIJA. In prav odkrivanje in razkrivanje IMPLICITNIH MODELOV (IDEOLOŠKE) INTERPRETACIJE je namen in cilj predlaganega raziskovalnega projekta.
Predmet raziskave so vrste javno dostopnih besedil o medetničnih in mednacionalnih problemih, s posebnim poudarkom na tiskanih in avdio-vizualnih medijih. Četudi so mediji pogosto instrument mednarodne ali celo medskupnostne komunikacije, predstavlja njihovo poročanje o medetničnih in mednarodnih problemih najjasnejšo oporo pri identifikaciji razširjenih ideologij, povezanih z obravnavo (reševanjem ali podpihovanjem) medetničnih in mednarodnih razlik in sporov. Ta hipoteza temelji na neizogibnosti vkoreninjenosti masovne komunikacije v svetu implicitnih predpostavk, ki jih neka skupnost bodisi deli v najširšem smislu ali pa se konstruirajo skozi diskurz (na mikro ravni bi ta proces lahko primerjali s komunikacijo posameznika s posameznikom in z implicitnimi predpostavkami in domnevami obeh sodelujočih v konverzaciji).
