Projekti / Programi
Slovenci v prostoru nekdanje Jugoslavije izven Slovenije
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
6.01.00 |
Humanistika |
Zgodovinopisje |
|
Koda |
Veda |
Področje |
S220 |
Družboslovje |
Kulturna antropologija, etnologija |
H250 |
Humanistične vede |
Sodobna zgodovina (od leta 1914) |
Slovenci, Slovenke, prostor nekdanje Jugoslavije, Bosna in Hercegovina, slovenski vojaki, slovenski gospodarstveniki, slovenski šolniki, slovenski duhovniki, slovenski umetniki, Slovensko omizje, kulturno društvo Ivan Cankar, Zveza Slovencev Bosne in Hercegovine, slovenski begunci, Sarajevo, Slatina.
Raziskovalci (4)
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
13082 |
dr. Vera Kržišnik-Bukić |
Humanistika |
Vodja |
1998 - 2000 |
348 |
2. |
07653 |
dr. Karmen Medica |
Humanistika |
Raziskovalec |
1998 - 2000 |
390 |
3. |
04663 |
Janez Stergar |
Humanistika |
Raziskovalec |
1998 - 2000 |
947 |
4. |
07655 |
dr. Irena Šumi |
Družboslovje |
Raziskovalec |
1998 - 2000 |
389 |
Organizacije (1)
Povzetek
V sklopu dolgoročnega projekta SLOVENCI V PROSTORU NEKDANJE JUGOSLAVIJE IZVEN SLOVENIJE je bila v letu 1998 glavna raziskovalna pozornost namenjena Slovencem v Bosni in Hercegovini. Kot je bila plod prve projektne faze knjiga SLOVENCI V HRVAŠKI (1995), naj bi kot rezultat druge faze raziskav v letu 1999 izšel zbornik SLOVENCI V BOSNI IN HERCEGOVINI kot druga knjiga projekta. V naslednjem obdobju bodo knjižno obdelani še Slovenci v Srbiji, Črni gori in v Makedoniji. Večina raziskovalnega dela na zborniku SLOVENCI V BOSNI IN HERCEGOVINI je v letu 1998 končana. S prispevki bo sodelovalo predvidoma 26 avtorjev, po pol iz Slovenije in Bosne in Hercegovine. Obdelani bodo različni tematski vidiki slovenstva v BiH v preteklosti in sedanjosti, zorni koti obravnave pa izhajajo iz sledečih znanstvenih disciplin: zgodovinopisje, cerkvena in literarna zgodovina, pravo in mednarodno pravo, geografija in demografija, sociologija, etnologija in antropologija, jezikoslovje. Iz perspektive sodobnosti kaže ob vsebinski obravnavi Slovencev v Bosni in Hercegovini poudariti dve dejstvi, ki te Slovence v primeri z drugimi izven Slovenije umeščajo v čisto svoj in poseben položaj. Prvič, gre za edini slovenski etnični segment (ob samo delno tistem na Hrvaškem), ki se je zaradi objektivnih okoliščin v zadnjem desetletju 20. stoletja znašel v vojnih razmerah. Drugič, gre za verjetno edini slovenski manjšinski etnični element v neki državi, ki ga spremlja trend številčne rasti.