Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARRS

Tromboza in tromboliza

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.06.00  Medicina  Srce in ožilje   

Koda Veda Področje
B530  Biomedicinske vede  Srce in obtočila 
B490  Biomedicinske vede  Hematologija, zunajcelične tekočine 
Ključne besede
antikoagulacijsko zdravljenje, antitrombin III, dejavniki tveganja, faktor V, fibrinogen, fibrinoliza, hemostaza, inhibitor tkivnega aktivatorja plazminogena, mutacija, plazminogen, polimorfizem, protein C, protein S, tkivni aktivator plazminogena, venska tromboza
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (35)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  18392  Meaz Agič    Raziskovalec  2000 - 2001 
2.  02929  Igor Bardorfer  Medicina  Raziskovalec  1996 - 2001  18 
3.  07630  dr. Aleš Blinc  Medicina  Raziskovalec  1996 - 2001  480 
4.  17728  Sonja Bogdanovič    Raziskovalec  1996 - 2001 
5.  08799  Matija Cevc  Medicina  Raziskovalec  1999 - 2001  131 
6.  04756  Alenka Čeč-Laban  Medicina  Raziskovalec  1999 - 2001 
7.  17731  Sonja Česnik    Raziskovalec  1996 - 2001 
8.  18393  Marjanca Čuk    Raziskovalec  2000 - 2001  12 
9.  11685  dr. Zlatko Fras  Medicina  Raziskovalec  2000 - 2001  765 
10.  18395  Katja Janša-Trontelj    Raziskovalec  2000 - 2001 
11.  18396  Milojka Javoršek    Raziskovalec  1998 - 2001 
12.  00373  dr. Dušan Keber  Medicina  Raziskovalec  1999 - 2001  233 
13.  00365  dr. Irena Keber  Medicina  Raziskovalec  1996 - 2001  386 
14.  17734  Jelka Kos    Raziskovalec  1999 - 2001 
15.  17729  Bojana Koščak    Raziskovalec  1996 - 2001 
16.  05965  dr. Matija Kozak  Medicina  Raziskovalec  1999 - 2001  321 
17.  18394  Mihela Lenarčič    Raziskovalec  1998 - 2001 
18.  18397  Anica Mencinger    Raziskovalec  1998 - 2001 
19.  17732  Jana Mravlje    Raziskovalec  1996 - 2001 
20.  18400  Jože Osolnik    Raziskovalec  1998 - 2001 
21.  17724  Andreja Pavlovič    Raziskovalec  1996 - 2001 
22.  02112  dr. Apolonija Peternel  Medicina  Raziskovalec  1996 - 2001  163 
23.  18399  Tinka Pevec    Raziskovalec  1998 - 2001 
24.  04548  dr. Pavel Poredoš  Medicina  Raziskovalec  1999 - 2001  965 
25.  12541  dr. Barbara Salobir  Medicina  Raziskovalec  1996 - 2001  256 
26.  05034  dr. Mojca Stegnar  Medicina  Vodja  1999 - 2001  343 
27.  08094  dr. Mirza Šabovič  Medicina  Raziskovalec  1999 - 2001  409 
28.  17725  Marinka Tehovnik    Raziskovalec  1999 - 2001 
29.  17730  Milka Urbanc    Raziskovalec  1999 - 2001 
30.  17727  Milena Urbas    Raziskovalec  1999 - 2001 
31.  17726  Brigita Valenčič    Raziskovalec  1999 - 2001 
32.  05888  dr. Nina Vene-Klun  Medicina  Raziskovalec  1999 - 2001  167 
33.  03392  mag. Viktor Videčnik  Medicina  Raziskovalec  1999 - 2001  103 
34.  18398  Vera Vižintin    Raziskovalec  1998 - 2001 
35.  17733  Majda Zavec    Raziskovalec  2000 - 2001 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0312  Univerzitetni klinični center Ljubljana  Ljubljana  5057272000  73.911 
Povzetek
Motnje fibrinolize, predvsem povečan inhibitor tkivnega aktivatorja plazminogena ter zmanjšano sproščanje aktivatorjev plazminogena iz žilnega endotelija, povečujejo tveganje za razvoj srčnožilnih bolezni. V raziskavah, ki so bile opravljene v letu 1998 in pri katerih smo proučevali sproščanje tkivnega aktivatorja plazminogena (t-PA) med različnimi dražljaji smo ugotovili, da je analog vazopresina (DDAVP) verjetno edini pravi dražljaj za sproščanje t-PA, medtem ko lahko zvečano koncentracijo t-PA med fizičnim naporom pripišemo predvsem zmanjšanemu očiščevanju t-PA v jetrih med naporom. Preliminarni rezultati o sproščanju t-PA iz arterijske stene kažejo, da se t-PA verjetno sprošča tudi iz tega dela žilja. Genetski dejavniki, ki vodijo do sprememb hemostaze so pomembni pri razvoju venske trombembolijske bolezni. Dedne defekte antitrombina III, proteina C, proteina S in koagulacijskega faktorja V smo proučevali v družinah bolnikov, ki so zboleli za vensko trombozo. Ugotovili smo, da med defekti prevladuje mutacija v genu za faktor V, ki smo jo ugotovili pri 11/14 bolnikih s trombozo in pri 12/23 proučevanih sorodnikov, defekt antitrombina III pa so imeli 3/14 bolnikov in 3/11 proučevanih sorodnikov. Na koncentracijo fibrinogena v plazmi, ki ima pomembno vlogo pri nastanku srčnožilnih bolezni in venske tromboze vplivajo poleg okolišnih dejavnikov tudi genetski polimorfizmi. Polimorfizme v genu za alfa (polimorfizem TaqI) in beta (polimorfizma HaeIII in BclI) verigo fibrinogena smo proučevali pri zdravih Slovencih. Ugotovili smo, da le slednja dva polimorfizma pomembno vplivata na koncentracijo fibrinogena v plazmi pri nekadilcih, pri kadilcih pa verjetno prevladujejo drugi mehanizmi uravnavanja fibrinogena. Populacija bolnikov z antikoagulacijskim zdravljenjem se je v zadnjih letih povsem spremenila. Glavnino predstavljajo sedaj bolniki s kronično atrijsko fibrilacijo po 65. letu starosti, zato smo želeli preveriti, ali starost bolnika vpliva na kakovost vodenja tega zdravljenja. Ugotovili smo, da so starejši bolniki potrebovali manjši odmerek varfarina, da niso pogosteje krvaveli in da so počasneje prešli v optimalno terapevtsko območje, če so bili preveč antikaogulirani.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno