Filtri
cris logo
-
Novo iskanje Filtri
Izberi iz seznama
Prikazano od Prikaži več
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Za izvedeno iskanje ni na voljo rezultatov
Prikazano od
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Nalaganje rezultatov
Pridobivanje statističnih podatkov

Projekti / Programi vir: ARIS

Motnje gibanja

Uredi
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.03.00  Medicina  Nevrobiologija   

Koda Veda Področje
B710  Biomedicinske vede  Fizikalna medicina, kineziterapija, revalidacija, rehabilitacija 
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti po metodologiji ARIS
Citiranost Citiranost bibliografskih zapisov v COBIB.SI, ki so povezani z zapisi citatnih baz
vir: WoS vir: Scopus vir: COBISS
Raziskovalci (18)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  14962  dr. Helena Burger  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  1998 - 2001  862 
2.  12215  Hermina Damjan  Nevrobiologija  Raziskovalec  1996 - 2001  192 
3.  07915  Tatjana Erjavec  Srce in ožilje  Raziskovalec  1996 - 2001  168 
4.  10684  dr. Nika Goljar  Nevrobiologija  Raziskovalec  1996 - 2001  341 
5.  02698  dr. Milan Roman Gregorič  Nevrobiologija  Vodja  2000 - 2001  249 
6.  02464  Ana Gros    Raziskovalec  1998 - 2001  153 
7.  17488  Ana Klemen    Raziskovalec  1998 - 2001  46 
8.  01052  mag. Janez Krajnik  Nevrobiologija  Raziskovalec  2000 - 2001  137 
9.  03324  dr. Črt Marinček  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2000 - 2001  562 
10.  07922  mag. Duša Marn-Vukadinović  Nevrobiologija  Raziskovalec  1996 - 2001  72 
11.  07912  Marta Petelin-Suhadolnik  Nevrobiologija  Raziskovalec  1996 - 2001  23 
12.  10466  mag. Karmen Peterlin Potisk  Nevrobiologija  Raziskovalec  1996 - 2001  45 
13.  15408  mag. Aleš Pražnikar  Nevrobiologija  Raziskovalec  1996 - 2001  131 
14.  12978  mag. Rajmond Šavrin  Nevrobiologija  Raziskovalec  1998 - 2001  169 
15.  15983  Antonina Šel  Nevrobiologija  Raziskovalec  1998 - 2001  19 
16.  07913  Tatjana Škorjanc  Nevrobiologija  Raziskovalec  1996 - 2001  42 
17.  17489  Igor Tomšič    Raziskovalec  1998 - 2001  55 
18.  08292  dr. Anton Zupan  Nevrobiologija  Raziskovalec  1996 - 2001  398 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0309  Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča  Ljubljana  5053919000  5.739 
Povzetek
V preteklem letu smo izpopolnili metode analize motoričnega nadzora, mišične sile, mišičnega napona in hoje pri bolnikih z motnjami gibanja po možganskih in hrbtenjačnih okvarah. Delo sestoji iz več nalog in je nadaljevanje raziskav iz prejšnjih let. Zanimalo nas je, kako lahko ocenimo patogenetske dejavnike, ki povzročajo motne gibanja pri nevroloških okvarah in kako jih lahko modificiramo z različnimi terpevtskimi ukrepi. Pri bolnikih s spastično hemiparezo smo pri izokinetičnih meritvah in elektromiografski analizi ugotovili različno izražene vrednosti, ki označujejo motnjo centralnega motorič nega nadzora (mišična koaktivacija), mišično oslabelost in spastičnost (mišična hipertonija, povečan refleks na nateg z nižjim pragom, spremembe viskoelastičnih lastnosti) . Pri bolnikih s spastično paraparezo smo proučevali učinke senzorične električne stimulacije na prizadete gibalne funkcije. Ugotovili smo, da lahko z transkutano električno nevralno stimulacijo (TENS) suralnega živca pomembno zmanjšamo pretiran fleksorski refleks. Pri drugi nalogi smo ugotovili, da lahko z električnim draženjem vlaken fleksorskega refleksa, pospešimo hoteno fleksijo spodnjih udov, ki je oslabljena pri spastičnih parezah. Pri otrocih s cerebralno paralizo smo ugotovili izboljšanje kinematičnih parametrov hoje, zlasti dostopa, po aplikaciji toksina botulina v spastične plantarne fleksorje stopala. Pri nekaterih otrocih je izboljšanje hoje po aplikaciji toksina spremljalo zmanjšanje pretirane EMG aktivnosti golenskih mišic. Učinke botulina lahko okrepimo in verjetno tudi podaljšamo z funkcionalno električno stimulacijo in drugimi dodatnimi terapevtskimi ukrepi (nevrofizioterapija, opornice). Pri bolnikih s periferno peronealno parezo smo analizirali jakost golenskih mišic pri izokinetičnih gibih in kinematične spremenljivke hoje pri hoji z opornico gleženj-stopalo in brez nje. Ugotovili smo, da nekateri bolniki kljub ugodni korekciji hoje opornice ne uporabljajo. Redna dnevna uporaba opornice ni odvisna le od stopnje oslabelosti dorzalnih fleksorjev stopala, ampak tudi od moči plantarnih fleksorjev in verjetno še od drugih neznanih dejavnikov.
Zahtevana je potrditev
Zgodovina ogledov
Priljubljeno