Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Fiziološki mehanizmi nevroloških bolezni

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.03.00  Medicina  Nevrobiologija   

Koda Veda Področje
B640  Biomedicinske vede  Nevrologija, nevropsihologija, nevrofiziologija 
B560  Biomedicinske vede  Urologija, nefrologija 
Ključne besede
Mikroelektromiografija, aksonska mikrostimulacija, nevromuskularni prenos, varnostni faktor, bolezni motorične ploščice, uronevrofiziologija, uronevrologija, sakralni živčni sistem, bulbokavernozni refleks, analni sfinkter, elektromiografija, pudendalni SEP, enureza, magnetno draženje možganske skorje, kortikobulbarne povezave, odzivi posamičnih motoričnih enot, dedna motorična in senzorična nevropatija tip 1, dedna nevropatija z nagnenostjo h kompresijskim nevropatijam, zamenjava Thr118Met v kromosomu PMP22
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (38)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  04409  dr. Jelka Brecelj  Nevrobiologija  Raziskovalec  1996 - 2001  346 
2.  06868  dr. Dušan Butinar  Nevrobiologija  Raziskovalec  1996 - 2001  124 
3.  15400  dr. Leja Dolenc Grošelj  Nevrobiologija  Raziskovalec  1996 - 2001  519 
4.  17658  Magdalena Dremelj    Raziskovalec  1996 - 2001 
5.  17659  Marta Faganel    Raziskovalec  1998 - 2001 
6.  17661  Marija Gospodarič    Raziskovalec  1996 - 2001 
7.  11684  Milan Grgič  Nevrobiologija  Raziskovalec  1996 - 2001  13 
8.  19652  Mojca Jager    Raziskovalec  1996 - 2001 
9.  05270  dr. Martin Janko  Nevrobiologija  Raziskovalec  1999 - 2001  110 
10.  17660  Tatjana Janko  Nevrobiologija  Raziskovalec  1998 - 2001 
11.  17662  Cvija Jovanović    Raziskovalec  1998 - 2001 
12.  17663  Suzana Justin Srebernjak    Raziskovalec  1996 - 2001 
13.  17664  Barbara Koblar    Raziskovalec  1996 - 2001 
14.  17665  Miloš Kogej    Raziskovalec  1996 - 2001 
15.  17666  Lidija Kolnik    Raziskovalec  2000 - 2001  13 
16.  17667  Blaž Konec    Raziskovalec  1996 - 2001 
17.  17668  Zdenka Korelc    Raziskovalec  1996 - 2001 
18.  17669  Silva Lenič    Raziskovalec  1996 - 2001 
19.  15121  dr. Lea Leonardis  Nevrobiologija  Raziskovalec  1996 - 2001  205 
20.  01947  dr. Marjan Mihelin  Nevrobiologija  Raziskovalec  1996 - 2001  68 
21.  17671  Lidija Ocepek    Raziskovalec  1996 - 2001  53 
22.  05380  dr. Zvezdan Pirtošek  Nevrobiologija  Raziskovalec  1996 - 2001  744 
23.  14502  dr. Simon Podnar  Nevrobiologija  Raziskovalec  1996 - 2001  356 
24.  01540  dr. Tine S. Prevec  Nevrobiologija  Raziskovalec  1996 - 2001  116 
25.  17672  Stanislava Ristič Kovačič  Nevrobiologija  Raziskovalec  1996 - 2001  32 
26.  12149  dr. Zoran Rodi  Nevrobiologija  Raziskovalec  1996 - 2001  105 
27.  17673  Vanja Škedelj    Raziskovalec  1996 - 2001 
28.  17674  Irena Štefe    Raziskovalec  1998 - 2001 
29.  17670  Tanja Trdič    Raziskovalec  1998 - 2001 
30.  00341  dr. Jože Trontelj  Nevrobiologija  Vodja  1996 - 2001  516 
31.  17675  Tatjana Vidmar    Raziskovalec  1996 - 2001 
32.  17676  Vedrana Vlahovič    Raziskovalec  1996 - 2001 
33.  07476  dr. David Božidar Vodušek  Nevrobiologija  Raziskovalec  1996 - 2001  466 
34.  11736  Ignac Zidar  Nevrobiologija  Raziskovalec  1996 - 2001  37 
35.  08780  dr. Janez Zidar  Nevrobiologija  Raziskovalec  1996 - 2001  407 
36.  17677  Nevenka Zlatnar    Raziskovalec  1996 - 2001 
37.  17678  Anton Žakelj    Raziskovalec  1998 - 2001  30 
38.  07032  dr. Tomaž Žgur  Nevrobiologija  Raziskovalec  1996 - 2001  53 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0312  Univerzitetni klinični center Ljubljana  Ljubljana  5057272000  76.699 
Povzetek
V prvem tematskem sklopu (mikroelektrofiziologija mišice s stimulacijsko mikroelektromiografijo) smo raziskovali vpliv živčne aktivnosti na raven mRNA za acetilholiesterazo. Močno fibriliranje nezrele regenerirajoče mišice je vzdrževalo to raven na 80 % kontrolne vrednosti. Mikroelektromiografijo smo uporabili za semikvantitativno oceno spontane aktivnosti zrelih mišičnih vlaken in fibrilirajočih miotub. Razvili smo metodo za diagnostično merjenje živčno-mišičnega drgeta v m. frontalisu. Ocenili smo razmerje med drgetom posamezne živčno-mišične sinapse in njenim varnostnim faktorjem. V drugem delu projekta (uronevrofiziološke metode v opredelitvi okvar sakralnega živčevja) smo razvili in uporabili modificirane metode klinične nevrofiziologije za pregledovanje bolnikov s prizadetostjo križničnega živčno-mišičnega sistema in sakralnih disfunkcij (spodnjega urinskega trakta, anorektalnih in spolnih motenj). Še nadalje smo razvijali mehanično draženje za izvabljanje sakralnih refleksov in možganskih evociranih potencialov pri otrocih; opravili smo več študij za standardizacijo elektromiografije analnega sfinktra. Posebej smo študirali naslednje skupine bolnikov: dečke z enurezo, ženske z inkontinenco po vaginalnih porodih, bolnike z okvaro konusa in bolnike z okvarami kavde ekvine. Razvite uronevrofiziološke metode so koristne za opredeljevanje okvar sakralnega nevromuskularnega sistema. Registracija bulbokavernoznega refleksa ni koristna samo v diagnostiki temveč tudi za intraoperativni nadzor pri bolnikih, pri katerih utegne operativni poseg povzročiti okvare sakralnega živčevja. V tretjem sklopu (fiziološki mehanizmi neinvazivnega električnega in magnetnega draženja osrednjega živčevja) smo raziskovali naravo pvezave med kortikobulbarno progo in motoričnimi celicami obraznega živca v možganskem deblu. Glede na to, da so obrazne mišice sposobne zelo natančnih in frakcioniranih gibov, npr. pri govoru, smo predpostavili, da je njihov stik lahko neposreden, to je monosinaptičen. Nekaj dokazov zato smo dobili z ugotovitvijo da je drget kortikobulbarne proge relativno majhen in primerljiv drgetu kortikospinalne proge. V drugi, podobni študiji, pa smo ugotovili, da so odzivi obraznih mišic na magnetno draženje možganske skorje lahko hkrati rezultat aktivacije mežikalnega refleksa in kortikobulbarne proge. Zadnji, četrti del projekta zajema molekularno genetske analize dednih motorično-senzoričnih nevropatij. Z njimi smo ugotvili pogostost delecij in podvojitev 17p11.2-12 pri slovenskih bolnikih z dednimi motoričnimi in senzoričnimi nevropatijami oziroma z dedno nagnjenostjo h kompresijskim nevropatijam. Iskali smo tudi druge mutacije v istem in drugih genskih lokusih, ki lahko povzročijo podobne klinične slike ter analizirali vzroke velikih ralik v stopnji klinične prizadetosti med temi bolniki.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno