Projekti / Programi
Struktura in funkcija skeletne mišice v fizioloških, eksperimentalnih in patoloških pogojih
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 3.03.00 |
Medicina |
Nevrobiologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B210 |
Biomedicinske vede |
Histologija, citokemija, histokemija, tkivna kultura |
| B580 |
Biomedicinske vede |
Okostje, mišice, revmatologija, lokomocija |
skeletna mišica, izooblike težkih verig miozina, regeneracija, imunska histokemija, elektroforeza, človek, podgana, miš, pes, električna stimulacija, motorične enote, tipi vlaken, hibridizacija in situ
Raziskovalci (15)
Organizacije (2)
Povzetek
V humanih mišicah smo na osnovi izražanja izooblik težkih verig miozina (MHC), transkriptov zanje in na osnovi encimskih aktivnosti ugotovili prisotnost petih skupin tipov mišičnih vlaken. Neskladnost med rezultati analize na treh različnih nivojih je odraz pretvorbe tipov vlaken. Začetne študije, v katerih smo analizirali ekstenzorje in fleksorje zgornje in spodnje ekstremitete človeka, kažejo močno korelacijo med biomehanskimi in histokemičnimi značilnostmi istih mišic.
Izražanje MHC smo študirali po šestih mesecih regeneracije soleusa oziroma ekstenzorja digitorum longus (EDL) podgane po transplantaciji v ložo EDL. Ugotovili smo, da v primerjavi z drugimi eksperimentalnimi modeli naš model najbolj premakne celoten profil mišice v smeri proti hitrejšim izooblikam MHC.
Po stimulaciji z električnimi impulzi nizke frekvence se v regeneratu mišice EDL očitno poveča delež vlaken, ki izražajo MHC-2a in do 20 odstotkov se poveča delež vlaken, ki izražajo MHC-1. V kontrolni stimulirani mišici EDL pa se delež vlaken, ki izražajo MHC-1 ne spremeni.
Razvili smo osnove za 3-D rekonstrukcijo kapilarne mreže v skeletni mišici in stereološke metode za določitev gostote kapilarne mreže.
Z namen najti vzorec električnih impulzov, ki bi povzročil čim bolj verno posnemanje tistih, ki sprožijo mišično kontrakcijo ''''in vivo'''' smo v pasji kolčni mišici določali tip vlaken motorične enote, v kateri so bila vlakna glikogensko izpraznjena, in sicer po dveh tipih električne stimulacije: s pravokotnimi impulzi in s trapezoidnimi. Ugotovili smo, da so v obeh primerih izpraznjena vlakna tipa 2a.
Mišico levator auris longus so uporabljali kot model za študij brstenja živčnih končičev po injiciranju botulina A. Testirali smo hipotezo, da je vzrok za dva različna tipa brstenja v instrinzičnih lastnostih počasnih in hitrih mišičnih vlaknih. Hipotezo smo zavrnili, saj je histokemična in imunohistokemična analiza dokazala, da je mišica homogena hitra in ne vsebuje počasnih vlaken.
