Projekti / Programi
Nadzor prenašalcev porajajočih se mikroorganizmov v Sloveniji
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
3.01.00 |
Medicina |
Mikrobiologija in imunologija |
|
Koda |
Veda |
Področje |
B230 |
Biomedicinske vede |
Mikrobiologija, bakteriologija, virologija, mikologija |
Koda |
Veda |
Področje |
3.01 |
Medicinske in zdravstvene vede |
Temeljna medicina |
Nadzor, prenašalci, komarji, peščene muhe, porajajoči se mikroorganizmi, flavivirusi, flebovirusi, togavirusi, bunjavirusi, lišmanija, Slovenija
Raziskovalci (13)
Organizacije (2)
Povzetek
Virusi in paraziti, ki se prenašajo s komarji in peščenimi muhami ter bolezni, ki jih povzročajo so vselej obstajale v Evropi, vendar se je njihova razširjenost in pojavnost pokazala šele ob večjih izbruhih. V zadnjih nekaj letih smo priča širjenju porajajočih se mikroorganizmov tudi na povsem nova področja, kjer jih pred tem nismo poznali. Vzrok za vzpon porajajočih se mikroorganizmov je kompleksna mreža prepletajočih se dejavnikov, ki so posledica neprestanega spreminjanja okolja, podnebja ter povečane mobilnosti ljudi in živali. Zato je nujen enoten pristop k iskanju vzrokov in vzpostavitev občutljivih nadzornih sistemov. Glede na obolevnost in smrtnost, so komarji in peščene muhe najnevarnejše skupine prenašalcev za ljudi, saj skoraj polovici svetovnega prebivalstva grozi možnost okužbe s patogeni, ki jih le-ti prenašajo. Med porajajočimi se grožnjami tvorijo arbovirusi (virus Denga, virus Zika, virus rumene mrzlice, virus Zahodnega Nila, virus Chikungunya…) in nekateri paraziti (lišmanija, malarija…) edinstveno skupino patogenov. V Sloveniji so bile raziskave na avtohtonih in tujerodnih, invazivnih vrstah komarjev, kot prenašalcev porajajočih se mikroorganizmov, v preteklosti večinoma prezrte. Redke raziskave, ki so bile opravljene do sedaj, so bile usmerjene le v preučevanje razširjenosti in sezonske aktivnosti tujerodnih vrst komarjev, medtem ko avtohtonih vrst niso zajemale. Zato še vedno nimamo popolnega seznama vrst komarjev, ki se pojavljajo pri nas. Podobno je tudi pri peščenih muhah, ki so pomembni prenašalci lišmanije, le malo znanega o razširjenosti in vrsti virusov, ki jih prenašajo. V okviru projekta bomo vzpostavili standardizirane postopke vzorčenja komarjev in peščenih muh. Prenašalce bomo vzorčili na več lokacijah, vsa tri leta trajanja projekta ter jih določili do vrste natančno. Z vrhunskimi molekularnimi metodami bomo ugotavljali pogostost medicinsko pomembnih patogenov v vzorcih prenašalcev. Podatki o prisotnosti in odsotnosti ter razširjenosti prenašalcev in patogenov bodo skupaj z okolijskimi podatki osnova za risanje zemljevidov razširjenosti in modeliranje tveganja. Predlagana raziskava bo pomembno prispevala tako pri pregledu obstoječega stanja, kot tudi pri nadzoru nad širjenjem morebitnih porajajočih se mikroorganizmov v slovenski prostor ter prispevala pomembne podatke o razširjenosti in sledenju gostote populacij preučevanih prenašalcev. Rezultati predlagane raziskave bodo dali oceno o razširjenosti tako avtohtonih kot tujerodnih vrst komarjev, peščenih muh v Sloveniji, ter oceno o prevalenci patogenih mikroorganizmov, ki jih le-ti prenašajo. Vzpostavili bomo sistem zgodnjega opozarjanja ob pojavu novih porajajočih se patogenov v Sloveniji. Zbrani podatki ne bodo koristni le za slovenske strokovnjake za javno zdravje, ampak tudi za ostale evropske države, saj je v vsaki državi potreben stalen nadzor in spremljanje okolijskih ali ekoloških sprememb, ki bi lahko privedle do pojava in obstanka prenašalcev ali patogenov tudi v bolj severnih zemljepisnih širinah.
Pomen za razvoj znanosti
S predlagano raziskavo bomo pridobili do sedaj neznane podatke o razširjenosti avtohtonih in tujerodnih vrst komarjev in peščenih muh v Sloveniji ter podatke o prisotnosti ali odsotnosti porajajočih virusnih in parazitskih patogenov, ki jih le-ti prenašajo. Podatki pridobljeni z raziskavo bodo, skupaj z GIS modeliranjem, ključno prispevali k razumevanju epidemiološke slike porajajočih se patogenov v Sloveniji in njeni okolici ter pripomogli k razvoju na področju raziskav interakcij med prenašalcem, patogenom in okoljem. Postavili bomo tudi temelje za učinkovito spremljanje omenjenih prenašalcev, ocenili tveganje, ki ga predstavljajo za razsoj porajajočih se patogenov, ter vzpostavili sistem zgodnjega nadzora pojava novih porajajočih se patogenov v Sloveniji.
Pomen za razvoj Slovenije
Z zbranimi podatki v okviru projekta, bomo dopolnili znanje o prevalenci in porajanju patogenov, ki se prenašajo s prenašalci v Sloveniji, kot tudi razširjenostjo prenašalcev. Ko bo razširjenost potencialnih patogenov poznana, bomo te podatke uporabili za vpeljavo najnovejših metod za dokazovanje povzročiteljev bolezni pri ljudeh. Raziskava je velikega pomena za oceno individualnega tveganja, ki ga predstavlja posamezen patogen. Projekt bo usmerjen tudi v ozaveščanje javnosti in bo podpiral razvoj sistema za zgodnje obveščanje. Projekt bo pomembno prispeval k javnemu zdravstvu, saj je do danes malo znanega o razširjenosti povzročiteljev bolezni, ki se prenašajo s komarji ali peščenimi muhami v Sloveniji.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo,
zaključno poročilo