Projekti / Programi
Določitev najprimernejših skeletnih elementov za molekularno genetsko identifikacijo starih človeških posmrtnih ostankov
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 3.08.00 |
Medicina |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B680 |
Biomedicinske vede |
Javno zdravstvo, epidemiologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 3.03 |
Medicinske in zdravstvene vede |
Zdravstvene vede |
identifikacija pogrešanih oseb, človeški skeletni ostanki, tipizacija DNA, sekveniranje naslednje generacije (NGS), priporočila za vzorčenje
Raziskovalci (18)
Organizacije (2)
Povzetek
V forenzičnih preiskavah imamo velikokrat opravka z neznanimi človeškimi skeletnimi ostanki, ki jih je potrebno genetsko identificirati. Po dosedanjih študijah se DNA ohrani najbolje v dolgih kosteh nog in zobeh, zato se po veljavnih priporočilih za genetsko identifikacijo vzorči stegnenice in zobe. Najnovejša študija, opravljena na svežih skeletih, je pokazala, da bi bile za identifikacijo primernejše drobne kosti končnih delov udov. Študija je bila opravljena na svežih skeletih in zanima nas, ali so tudi pri starih skeletih drobne kosti primernejše za identifikacijo, kar bomo preverili na skeletih iz časa druge svetovne vojne in skeletih iz arheoloških najdišč. Veljavna svetovna priporočila za izbiro dolgih kosti nog in zob za tipizacijo bomo ponovno ocenili in na osnovi dobljenih rezultatov po potrebi spremenili strategijo vzorčenja skeletnih elementov za identifikacijo.
Cilji raziskave
CILJ 1: Primerjava uspešnosti pridobitve DNA iz različnih skeletnih elementov in določitev tipa skeletnih elementov, ki so najprimernejši za identifikacijo povojnih skeletov: obdelali bomo tri moške skelete iz slovenskega povojnega grobišča in pri vsakem pridobili DNA iz petdesetih skeletnih elementov glave, trupa, nog in rok. DNA bomo tipizirali in določili STR (Short Tandem Repeat) profile ter jih ovrednotili na osnovi števila uspešno pomnoženih STR in določili 10 skeletnih elementov, katerih profili so najboljši za identifikacijo.
CILJ 2: Preverjanje uspešnosti tipizacije STR na skeletih iz arheoloških najdišč: deset skeletnih elementov, določenih v Cilju 1, bomo vzorčili iz nekaj skeletov iz arheoloških najdišč in ugotavljali, ali je možno tudi iz starejših skeletov, v katerih je DNA bolj razgrajena, uspešno pridobiti DNA za identifikacijo. Opravili bomo tipizacijo STR in profile ovrednotili na osnovi števila uspešno pomnoženih STR.
CILJ 3: Preiskava identifikacijskih enonukleotidnih polimorfizmov (SNP) skeletnih elementov z neuspelo tipizacijo STR s tehnologijo sekveniranja naslednje generacije (NGS): pri povojnih in arheoloških skeletnih elementih, z neuspelo tipizacijo STR, bomo opravili s tehnologijo NGS tipizacijo identifikacijskih SNP in preverili, ali lahko kljub neuspeli tipizaciji STR, pridobimo iz močno razgrajene DNA genetsko informacijo, ki jo lahko uporabimo za identifikacijo.
CILJ 4: Preiskava fenotipskih SNP povojnih in arheoloških skeletov s tehnologijo NGS: nedavno razvito področje forenzične genetske fenotipizacije omogoča napoved barve oči in las posameznika iz DNA in nam lahko pomaga pri identifikaciji pogrešanih oseb. Zanima nas, ali lahko določimo barvo oči in las tudi starim skeletom, zato bomo na njih preiskovali fenotipske SNP.
Relevantnost predlaganega projekta
Skeleti iz povojnih grobišč in arheoloških najdišč nam bodo služili kot modeli slabo ohranjenih skeletnih ostankov, izsledke raziskav pa bomo lahko aplicirali na rutinske sodnomedicinske primere identifikacij skeletov, ki jih najdejo v slovenskih gorah in drugih okoljih. Predlagani projekt temelji na potrebi po hitrem in učinkovitem vzorčenju skeletnih elementov in uspešni pridobitvi jedrnih genetskih profilov za identifikacijo pogrešanih oseb in žrtev množičnih katastrof, kar bi pripomoglo k razrešitvi javnozdravstvenega problema, povezanega z identifikacijami človeških posmrtnih ostankov. Projekt bo izvedla interdisciplinarna skupina, ki vključuje mednarodno sodelovanje strokovnjakov Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani - Inštituta za sodno medicino (dr. Irena Zupanič Pajnič) in Inštituta za patologijo (dr. Damjan Glavač), z Univerzitetnim kliničnim centrom (dr. Ksenija Geršak), z Oddelkom za medicino, kirurgijo in zdravstvo Univerze v Trstu, Italija (dr. Paolo Fattorini) in z Inštitutom za sodno medicino Medicinske fakultete Univerze v Beogradu, Srbija (dr. Oliver Stojković), kar kaže na visoko znanstveno in ekonomskosocialno relevantnost predlaganega projekta.
Pomen za razvoj znanosti
Menimo, da bodo rezultati raziskave pomembno prispevali k:
1. preverjanju in morebitnemu spreminjanju priporočil za vzorčenje skeletnih elementov in k možnostim uporabe drobnih kosti rok in nog za pridobitev DNA iz starih skeletov za molekularno genetsko identifikacijo v forenzičnih laboratorijih pri nas in po svetu. Uporaba drobnih kosti bi lahko zmanjšala možnost kontaminacije skeletnih ostankov ob žaganju (za vzorčenje drobnih kosti končnih delov udov ni potrebna uporaba žage in so zato kosti manj izpostavljene kontaminaciji) ter skrajšala postopek vzorčenja, potreben za identifikacijo skeletnih ostankov žrtev naravnih in drugih nesreč in pogrešanih oseb,
2. možnostim identifikacije močno razgrajenih skeletnih ostankov s pomočjo identifikacijskih SNP in tehnologijo NGS in
3. možnostim identifikacije pogrešanih oseb iz skeletnih ostankov na osnovi določitve zunanjih vidnih lastnosti (barva oči in las) posameznika.
Pomen za razvoj Slovenije
Nova spoznanja bomo pri svojem rutinskem delu neposredno uporabljali na Inštitutu za sodno medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani ter izvajalci nalog zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah (Enota za identifikacijo mrtvih v masovnih nesrečah v R Sloveniji pri Upravi R Slovenije za zaščito in reševanje). Morebitna nova priporočila bomo pripravili za vključitev v javno zdravstvene ukrepe za obvladovanje okoljskih tveganj in v nacionalne Smernice za obvladovanje sistema nujne medicinske pomoči ob množičnih nesrečah.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo,
zaključno poročilo
