Projekti / Programi
Vloga koncentriranega lastništva v sodobnem gospodarstvu
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.02.01 |
Družboslovje |
Ekonomija |
Ekonomske vede |
| Koda |
Veda |
Področje |
| S180 |
Družboslovje |
Ekonomija, ekonometrija, ekonomska teorija, ekonomski sistemi, ekonomska politika |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.02 |
Družbene vede |
Ekonomija in poslovne vede |
Makrobonitetna regulacija, koncentrirano lastništvo, kredit kot vir financiranja naložb podjetij, državne subvencije
Raziskovalci (10)
Organizacije (2)
Povzetek
Izraz makrobonitetna regulacija označuje pristop k finančni regulaciji, katerega cilj je zmanjševanje tveganja finančnega sistema kot celote. Sodobna kriza (2008) je povečala razumevanje med političnimi odločevalci ter ekonomskimi raziskovalci, da je potrebno spremeniti regulativni okvir v smer makrobonitetne perspektive. Tako je ključno vprašanje postalo, kakšne instrumente makrobonitetne politike uporabiti, da bo okrevanje po največji finančni krizi po veliki depresiji robustno. Raziskovalni projekt obravnava tri področja, ki so ključna za doseganje makroekonomske stabilnosti (ne samo v Sloveniji), in katerih urejanje sodi v okvir makrobonitetne regulacije (Stiglitz, Greenwald, 2014). Ta področja so: 1) blockholding kot prevladujoča lastninska oblika podjetij; 2) zmanjševanje bančnega kreditiranja novih investicij podjetij; 3) državne subvencije.
Področje vloge koncentriranega lastništva v sodobnem gospodarstvu je v zadnjih dveh desetletjih postalo pomemben predmet preučevanja v ekonomski znanosti (Holderness, 2003). Kljub temu, trenutno stanje literature o vplivu velikih lastnikov in multiplega nadzora na učinkovitost podjetij ne ustreza naraščajočemu zanimanju in potrebi po znanju s tega področja. Tako bo projekt na tem področju zasledoval tri ključne cilje: 1) izdelava teoretskega modela učinkovite minimalne kontrolne koalicije; 2) analiza razlik v skupni faktorski produktivnosti med skupinami podjetij z različnimi tipi minimalnih kontrolnih koalicij in v primerjavi s kontrolno skupino podjetij z razpršenim lastništvom v obdobju 2006-2016; 3) analiza zadolževanja in razdolževanja skupin podjetij z različnimi tipi minimalnih kontrolnih koalicij v obdobju 2006-2016. Področje zmanjševanja kreditiranja novih investicij ima pomemben vpliv na makroekonomske razmere v rastočih gospodarstvih, saj investicije predstavljajo najbolj nestabilen del v strukturi bruto domačega proizvoda. Raziskovalni projekt bo pomembno prispeval k obstoječi literaturi z identifikacijo dejavnikov vpliva na ponudbo bančnih posojil podjetjem in gospodinjstvom s poudarkom na rastočih gospodarstvih pred, med in po zadnji finančni krizi. To bo storil z zasledovanjem sledečih ciljev: 1) izdelava teoretskega modela, ki bo osnovan na tradiciji Mundella in Fleminga (Mundell, 1963; Fleming, 1962, Dornbusch, 1976) in bo vključeval banke v vlogi posrednikov; 2) identifikacija vloge prilivov kapitala v obdobju ekonomskega razcveta in izdatnega umika kapitala; 3) identifikacija glavnih dejavnikov vpliva na presežno bančno kreditiranje; 4) identifikacija dejavnikov vpliva na ponudbeni strani, na strani povpraševanja in državi-specifičnih dejavnikov na rast bančnih posojil podjetjem in gospodinjstvom. Razprave na področju državnih subvencij so doživele razmah v zadnjem desetletju predvsem zaradi povečanega zavedanja o podnebnih spremembah (Aghion in drugi, 2011). Prav tako je kriza pokazala, da trgi niso nujno učinkoviti, zato je nastal širši konsenz, da brez močnega državnega posredovanja, ki vključuje tudi finančne injekcije določenim panogam ter posameznim podjetjem, bi mnoga razvita gospodarstva v EU in ZDA lahko propadla (Stiglitz in Greenwald, 2014). Raziskovalni projekt bo imel pomembne prispevke na področjih subvencij na trgu dela, primerjave različnih politik subvencioniranja in vpliva subvencioniranja na prilagajanje v času ekonomskega cikla.
Vsa tri predstavljena področja so med sabo prepletena in predstavljajo pomembne delčke v mozaiku makroekonomske stabilnosti.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalni projekt bo imel pomemben prispevek k razvoju znanosti zaradi zasnove raziskave same ter bogastva podatkov, s katerimi bomo razpolagali. Do sedaj prevladujoč pogled v ekonomski znanosti, ki temelji na vseobsežni moči trga in uporabi ne-diskriminatornih mer ekonomske politike (obrestne mere), kaže slabosti tako v pojasnjevanju nastanka sodobne krize kot izhoda iz nje. Ekonomska znanost zato išče alternativne poglede in inštrumente ukrepanja. Poleg stabilnosti cen se v ospredje postavljajo tudi drugi družbeni cilji, kot so: zagotavljanje robustne gospodarske rasti zaposlenosti, zagotavljanje makroekonomske stabilnosti finančnega sistema in bolj enakomerna distribucija dohodkov in bogastva. Inštrumente ukrepanja za doseganje teh ciljev s skupnim izrazom imenujemo makrobonitetna regulacija. V raziskovalnem projektu obravnavamo tri področja, ki predstavljajo njen osrednji del: 1) blockholding kot prevladujoča lastninska oblika malih in srednjih podjetij; 2) vloga kredita v financiranju novih investicij in 3) državne subvencije. Na vseh treh področjih je opazen manjko teorije in empiričnih spoznanj. Naš prispevek bo tako s teoretskega kot empiričnega vidika osvetliti poznavanje posameznega področja ter prispevati k razpravi v sodobni znanosti. Pri tem vidimo svoje prednosti v tem, da bomo na vsakem izmed treh raziskovalnih področij uporabili edinstvene baze podatkov. Na področju lastništva podjetij bomo uporabili bazo slovenskih podjetij v obdobju od leta 2006 do leta 2016. V njej bomo zajeli vsa podjetja, ki bodisi zaposlujejo 50 zaposlenih ali pa imajo vsaj dva milijona evrov premoženja (dva zakonska kriterija za opredelitev majhnega podjetja). Podatke o lastništvu teh podjetij bomo pridobili iz različnih virov. Zbrali bomo podatke o deležih desetih največjih lastnikov za vsako podjetje v posameznem letu. Baza podatkov bo v vsakem letu proučevanja vsebovala okoli 4500 podjetij. Na področju bančnega kreditiranja bomo zbrali bazo, ki bo zajemala podatke za okrog 60 bank iz obravnavanih držav. Z bazo ciljamo na pokritost več kot 85 odstotkov celotnih bančnih storitev. Na področju državnih subvencij bo naša analiza temeljila na bogati bazi podatkov. Podatki, ki jih bomo uporabili, so sestavljeni iz bilančnih podatkov podjetij, državnih subvencij in podatkov o lastniških strukturah. Bilančne podatke bomo pridobili od Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) in bodo obsegali obdobje 1996-2015. Podatki o državnih subvencijah na nivoju podjetja bodo pridobljeni od Ministrstva za finance Republike Slovenije (MF). Obseg podatkov je za obdobje 1998-2014.
Pomen za razvoj Slovenije
Iskanje ustreznega okvira odločanja v svetu, v EU in v Sloveniji je v središču trenutnega dogajanja. Spoznanja na področju makrobonitetne regulacije zadevajo odločevalce na vseh treh ravneh, ki krojijo pogoje gospodarjenja za podjetja (gospodarstvo). To velja še posebej odprta gospodarstva, kot je slovensko. Bolj poglobljeno znanje o lastništvu podjetij, kreditu kot viru financiranja podjetij in o vplivu državnih subvencij je torej pomembno za odločevalce, ki si kot kriterij svojega odločanja zagotavljanje družbenih ciljev, in za podjetja, ki v dejavnosti zasledujejo svoje privatne cilje. Naša raziskava bo torej imela pomemben učinek tudi za slovensko družbo.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo,
zaključno poročilo
