Projekti / Programi
Vpliv dogodkov na trgu dela na zdravje
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.02.01 |
Družboslovje |
Ekonomija |
Ekonomske vede |
| Koda |
Veda |
Področje |
| S196 |
Družboslovje |
Socialna ekonomika |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.02 |
Družbene vede |
Ekonomija in poslovne vede |
Brezposelnost, prekarno delo, upokojitev, zdravje
Raziskovalci (11)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
38178 |
Nejc Cvörnjek |
Ekonomija |
Mladi raziskovalec |
2017 - 2020 |
8 |
| 2. |
14633 |
Ada Hočevar Grom |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2017 - 2020 |
423 |
| 3. |
19176 |
dr. Helena Jeriček Klanšček |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2017 - 2020 |
403 |
| 4. |
34122 |
Aleš Korošec |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2017 - 2020 |
307 |
| 5. |
30667 |
Mihaela Kosančič |
|
Tehnični sodelavec |
2017 - 2020 |
0 |
| 6. |
32173 |
dr. Suzana Laporšek |
Ekonomija |
Raziskovalec |
2017 - 2020 |
225 |
| 7. |
08992 |
dr. Janez Stare |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2017 - 2020 |
278 |
| 8. |
34620 |
dr. Matija Vodopivec |
Ekonomija |
Raziskovalec |
2017 - 2020 |
75 |
| 9. |
09745 |
dr. Milan Vodopivec |
Ekonomija |
Vodja |
2017 - 2020 |
264 |
| 10. |
38419 |
Metka Zaletel |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2017 - 2020 |
263 |
| 11. |
29059 |
mag. Tina Zupanič |
Sociologija |
Raziskovalec |
2017 - 2020 |
192 |
Organizacije (3)
Povzetek
Ozadje in motivacija. Študije kažejo, da dogodki na trgu dela – brezposelnost, prekarno delo, upokojitev – pomembno vplivajo na pojavnost duševnih bolezni, bolezni srca in ožilja ter diabetes. Naš pregled literature kaže, da so ti učinki premalo raziskani. Študije iz drugih držav pogosto dajejo nasprotujoče si rezultate in so občutljive na metode in specifikacije. V Sloveniji še ni bilo izvedene rigorozne, znanstvene raziskave na to temo. Vendar pa razmere in gibanja postavljajo pomen dogodkov na trgu dela v ospredje. V Sloveniji se je v zadnjih letih delež dolgotrajno brezposelnih dvignil nad 50 odstotkov, kar je precej nad povprečjem EU. Poleg tega se trend večje fleksibilnosti zaposlovanja odraža v naraščanju prekarnih zaposlitev – zlasti zaposlitev za določen čas in zaposlitev preko agencij za posredovanje dela. Povrh ima Slovenija trenutno eno najnižjih stopenj zaposlenosti starejših delavcev v EU, zaradi česar bo pri nadaljnji pokojninski reformi nujno ponovno zvišati zakonsko določeno upokojitveno starost – pri tem pa bi bilo smiselno, da upoštevamo učinek takšnega povečanja na zdravje.
Cilji in raziskovalna vprašanja. Za zagotovitev ustrezne strokovne podlage za odločitve snovalcev ekonomske politike glede gornjih, zelo aktualnih vprašanj, pričujoči projekt predlaga poglobljeno in podrobno preučitev naslednjih vprašanj: Kako brezposelnost, prekarno delo in upokojitev vplivajo na tveganje za duševne bolezni, bolezni srca in ožilja in diabetes (na te skupine bolezni je osredotočen projekt)? Ali lahko ugotovimo razlike v učinkih po spolu ali po socialno-ekonomskih skupinah? Ali so neželeni učinki povezani s trajanjem brezposelnosti ali prekarnim delom? In ker imamo na obzorju novo pokojninsko reformo, s kakšnim dodatnim zdravstvenim tveganjem bodo podvrženi delavci, ki bodo prisiljeni, da se upokojijo kasneje, in kako se ta tveganja ločijo med različnimi socialno-ekonomskimi skupinami?
Metodologija. Osnovna analitično orodje za analizo vpliva dogodkov na trgu dela na zdravje bo analiza preživetja, poleg te bomo uporabili pa tudi druge ekonometrične metode. Analiza preživetja dopušča, da na relativno enostaven način rešimo ključni metodološki problem pri ocenjevanju učinka dogodkov na trgu dela na zdravje – to je problem dvostranske vzročnosti. Za modeliranje verjetnosti spremembe kazalnika zdravstvenega stanja oz. pojava obravnavane bolezni bomo uporabili funkcijo tveganja. Ključne spremenljivke bodo tisti dogodki na trgu dela, ki so v ospredju te raziskave: prehodi v brezposelnost, v prekarno delo in v upokojitev. Ocenili bomo učinke prehodov na zdravstveno stanje, kot tudi trajanja brezposelnosti in prekarne zaposlitve. Druge pojasnjevalne spremenljivke bodo osebne in zaposlitvene značilnosti; z izjemo nekaterih osebnih značilnosti bodo tudi druge pojasnjevalne spremenljivke časovno odvisne. Poleg te metode bomo uporabili tudi model s stalnimi učinki (z dodatnim instrumentiranjem endogenih spremenljivk) in logistične regresije.
Podatki. Predlagani projekt temelji na izjemno bogati bazi administrativnih podatkov, ki bo združila podatke o dogodkih na trgu dela in zdravju za vse prebivalce Slovenije. Podatke iz različnih virov bodo združeni na podlagi osebnega identifikatorja, dostop in analiza bo pa potekala v ti. varni sobi Statističnega urada. Podatki, povezani s trgom dela (podatki o zaposlitveni zgodovini, plačah in brezposelnosti), so na voljo od leta 1991 do 2015, podatki povezanimi z zdravjem pa od 2000 do 2016 (iz nekaterih podatkovnih virov nekoliko krajše obdobje). Podatki o zdravju bodo uporabljeni za izpeljavo kazalnikov obolevnosti in umrljivosti, ki bodo uporabljeni kot odvisne spremenljivke v empirični analizi.
Pomen za razvoj znanosti
Predlagani projekt bo natančno, na znanstveni podlagi ocenil vpliv dogodkov na trgu dela na zdravje posameznikov. Njegov prispevek k znanosti bo trojni:
Glavno predlagano metodološko orodje – analiza preživetja oz. analiza zgodovine dogodkov – nudi prednosti v primerjavi z linearnimi modeli, ki se običajno uporabljajo v podobnih raziskavah. Z metodo analizo preživetja bomo lahko v celoti izkoristili bogato administrativno podatkovno zbirko, ki služi kot podlago za projekt. Pri tem bomo posameznike preučevali v zveznem času, kjer so posamezni dogodki evidentirani z natančnim datumom začetka ter konca (torej ne bomo samo gledali stanja posameznikov ob koncu obdobij, kot pri uporabi panelne metodologije). Večina obstoječe literature temelji na anketnih podatkih, ki ni primerna za analizo preživetja.
Predlagani projekt bo pomagal razjasniti vpliv vključitve v programe zaposlovanja na zdravje, kar je vprašanje, ki še ni bilo preučevano tudi v drugih državah. S povezovanjem podatkov o zdravstvenem stanju posameznika ne le z njihovo zaposlitveno zgodovino ampak tudi s podatki o vključitvi v zaposlitvene programe ter o prejemu nadomestila za brezposelnost bo projekt lahko obravnaval doslej neraziskano, vendar zelo pomembno vprašanje: namreč, ali vključitev brezposelnih oseb v programe na trgu dela zmanjša negativne vplive brezposelnosti na zdravje.
Projekt bo prispeval k obogatitvi rezultatov obstoječih študij na vseh treh obravnavanih področjih – pri brezposelnosti, prekarni zaposlitvi ter upokojitvi – z inovativno, podrobno in znanstveno utemeljeno analizo. Kot je predstavljeno v poglavju o pregledu literature, obstoječe študije pogosto ne nudijo trdnih rezultatov ali pa so občutljive na uporabljeno metode, zato so potrebne nadaljnje raziskave.
Pomen za razvoj Slovenije
Predlagana raziskava bo obrodila podrobne in znanstveno utemeljene rezultate na zelo aktualnih temah, s tem pa bo služila kot strokovna podlaga za ekonomsko politiko. Pomanjkanje rigoroznih študij v Sloveniji na tem področju je torej močan razlog za predlagano raziskavo. Naj izpostavimo:
Področje upokojevanja: Bela knjiga o pokojninski reformi (Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, 2016a) predlaga postopno povečanje tako zakonsko določene upokojitvene starosti in delovne dobe (na 65 oz. 45 let), kot tudi odstranitev možnosti predčasne upokojitve. Takšne sistemske spremembe morajo nujno upoštevati, kako podaljšanje delovne dobe vpliva na zdravje in blaginjo ljudi. To pomeni, da morajo upoštevati zdravstvene učinke predvidenih ukrepov, tako na splošno kot tudi za posamezne socialno-ekonomske skupine in poklice, ter jih po potrebi podkrepiti z komplementarnimi ukrepi.
Področje brezposelnosti: OECD v svojem poročilu (Connecting People with Jobs, The Labour Market, Activation Policies and Disadvantaged Workers in Slovenia, OECD 2016) priporoča povečanje sredstev za aktivne politike zaposlovanja v Sloveniji. Pri izvajanju tega priporočila bi bilo smiselno vedeti, ali udeležba v zaposlovalnih programih pozitivno vpliva na zdravje. Prav to je eno od raziskovalnih vprašanj predlagane raziskave. Takšno spoznanje bi dodatno upravičilo uresničitev priporočil OECD, obenem bi pa pomagalo izostriti ciljne skupine teh programov.
Področje prekarnega dela: glede na to, da je v Sloveniji delež zaposlitev za določen čas med najvišjimi v EU, bi morala Slovenija tudi zelo skrbno preučiti zdravstvene posledice takšne ureditve, ter po potrebi izvesti nadaljnje spremembe po vzoru Zakona o delovnih razmerjih iz leta 2013 (slednja je zmanjšala neenakost – glej Vodopivec et al, Levelling the playing field: the effects of Slovenia's 2013 labour market reform, IZA Discussion Paper No. 9783, February 2016).
Predlagana raziskava bo tako prispevala k bolj učinkovitim in bolj pravičnim ukrepom ekonomske politike na področjih, kjer so reforme neizbežne, ter s tem prispevala k splošnem socialno-ekonomskem razvoju Slovenije. Kar je prav tako pomembno, bo prispevala tudi k boljšemu zdravju in blaginji slovenskih delavcev.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo
