Projekti / Programi
Prepoznavanje in razumevanje vloge dejavnikov države blaginje za oskrbo starih ljudi živečih v skupnosti v Sloveniji in Avstriji
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.03.00 |
Družboslovje |
Sociologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S215 |
Družboslovje |
Družbeni problemi in blagostanje, socialno skrbstvo |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.04 |
Družbene vede |
Sociologija |
Država blaginje; blaginjska mešanica; dolgotrajna oskrba; skupnost; neformalni oskrbovalci; družina, formalna oskrba, kombinirana oskrba
Raziskovalci (17)
Organizacije (2)
Povzetek
Danes se soočamo s staranjem prebivalstva in naraščajočimi potrebami po dolgotrajni oskrbi. Pri tem pa je prisoten trend familializacije politik dolgotrajne oskrbe, in sicer bodisi z državno podporo družinam kot ključnim oskrbovalcem ali pa z omejeno podporo države in samoumevnostjo družine kot ključnega oskrbovalca. Projekt DET_CAREMIX obravnava vplive familializacije politik dolgotrajne oskrbe na stare ljudi in njihove družine. Ključno raziskovalno vprašanje projekta DET_CAREMIX je, kakšen je proces odločanja in izbire starejših ljudi, ki živijo v skupnosti, in njihovih družinskih članov glede načina oskrbe (samo neformalna oskrba, samo formalna ali kombinirana oskrba). DET_CAREMIX se pri tem osredotoča na razlike v izbirah, in sicer glede na razlike v spolu, socioekonomskih značilnostih (npr. izobrazba, dohodek) in dostopnosti socialnih omrežij.
DET_CAREMIX temelji na primerjalni metodi, in sicer na primerjavi Avstrije in Slovenije kot primerov različne stopnje familializacije politik: podprta familializacija z dostopnimi denarnimi prejemki v primeru prve in nepodprta familializacija v primeru druge, kjer je podpora dolgotrajni oskrbi majhna. Za pridobivanje odgovorov na raziskovalna vprašanja bomo uporabili integracijo metod. Uporabljene bodo kvantitativne metode, kot so multivariatne statistične analize na osnovi podatkov SHARE v Sloveniji in Avstriji ter na osnovi podatkov prve reprezentativne raziskave uporabnikov pomoči na domu v Sloveniji. Na podlagi teh ugotovitev bo oblikovana kvalitativna študija, in sicer na osnovi 55 polstrukturiranih poglobljenih intervjujev s starejšimi uporabniki oskrbe in njihovimi družinskimi člani v vsaki od držav. Njihova analiza bo izvedena v okviru strukturne matrične analize (angl. Framework Analsyis).
DET_CAREMIX bo predstavljal izviren prispevek k literaturi o familalizaciji dolgotrajne oskrbe, saj bo analiziral, kako različne stopnje familializacije vplivajo na dostopnost izbir za starejše ljudi. DET_CAREMIX bo obravnaval tudi manj raziskano področje dejavnikov, ki vplivajo na modele oskrbe in delitve nalog, saj bo analiziral razlike med skupinami starejših ljudi glede na spol, socioekonomski položaj, tip skupnosti in značilnost socialnih omrežij. To bo dopolnilo šele nastajajočo literaturo o neenakosti v dolgotrajni oskrbi. Boljše razumevanje izbir starih ljudi in njihovih družin bo tudi neposredno relevantno za oblikovalce politik, in sicer bo omogočilo bolj ciljno usmerjeno oblikovanje politik in boljšo obravnavo neenakosti pri uporabi oskrbe.
Multidisciplinarno raziskovalno skupino DET_CAREMIX bo vodila dr. Valentina Hlebec (Fakulteta za družbene vede, Center za proučevanje družbene blaginje, UL), vključevala bo slovenskega partnerja (Inštitut za ekonomska raziskovanja) in avstrijskega partnerja (European Centre for Social Welfare Policy and Research), ki ga bo vodil dr. Ricardo Rodrigues.
Pomen za razvoj znanosti
Z osredotočanjem na specifične skupine starih bodo ugotovitve projekta nadgradile ugotovitve splošnih analiz kombinirane oskrbe in izbire podpornih opravil (angl. care tasks), ki se nanašajo na ponazoritve razlik med skupinami znotraj držav in med državama. Gre za pomanjkanje tovrstnih ugotovitev raziskav v strokovni literaturi, predstavljale pa bodo tudi podlago razpravam pri oblikovanju politik o enakosti in enakopravnosti v dolgotrajni oskrbi ter pri starostnih kohortah v splošnem.
Poleg tega bodo ugotovitve projekta odražale ne le vpliv različnih javnih prejemkov za dolgotrajno oskrbo (npr. denarni prejemki za oskrbo), temveč tudi vpliv širših regulacijskih mehanizmov medgeneracijske izmenjave. Naša hipoteza je, da je njuno medsebojno vplivanje še posebej pomembno v kontekstu familializacije sistemov dolgotrajne oskrbe, v katerem imajo družine pomembno vlogo pri zagotavljanju oskrbe. Nadalje, ker bomo proučevali vpliv teh dejavnikov ne le na kombinirano oskrbo, temveč tudi na podporna opravila (angl. care tasks), bomo tako odprli novo področje raziskovanja in prispevali izvirne rezultate k strokovni in znanstveni literaturi.
Z vključitvijo Slovenije kot primera bo projekt omogočil širšo primerjalno analizo države iz srednje- in vzhodnoevropskega režima dolgotrajne oskrbe. To bo razširilo geografsko pokritost prejšnjih študij in tako prispevalo k razumevanju, kam se države srednje- in vzhodnoevropskega režima dolgotrajne oskrbe uvrščajo v primerjavi z državami iz zahodne in severne Evrope.
Ne nazadnje bo projekt prispeval k razvoju literature na področju sociologije staranja, saj se nanaša na oskrbo, politike in storitve za stare ljudi (Johnson, 2005). Proučili bomo odnos med starimi ljudmi, njihovimi neformalnimi in formalnimi oskrbovalci ter procesom oskrbe v vsakodnevnih izkušnjah oskrbe, pri tem pa bomo ovrednotili dejavnike, ki spodbujajo/otežujejo formalno in neformalno oskrbo v specifičnem kontekstu blaginjskih sistemov Avstrije in Slovenije. Poleg tega bomo omogočili vpogled v procese, skozi katere specifične javne politike vplivajo na kombinirano oskrbo in podporna opravila. Posegli bomo tudi na področje primerjalnega raziskovanja ter proučili položaj obeh držav in njunih sistemov blaginje med drugimi evropskimi državami in sistemi blaginje. Ugotavljali bomo, ali so dejavniki, ki vplivajo na modele oskrbe, podobni ali različni v različnih kontekstih sistemov blaginje, s poudarkom na primerjavi Avstrije in Slovenije. Z obravnavo teh vprašanj bomo nadalje razvijali modele oskrbe v kontekstu evropskih blaginjskih sistemov.
Pomen za razvoj Slovenije
Verjamemo, da projekt lahko pomembno vpliva na gospodarstvo in družbo v Sloveniji in Avstriji na podlagi treh ključnih prispevkov: i) zagotovitev podatkovne osnove ključnih dimenzij sistema dolgotrajne oskrbe, z namenom informiranja akterjev potekajočih reformnih procesov v obeh državah; ii) zagotovitev bolj verodostojne ocene uporabe dolgotrajne oskrbe in osnovnih mehanizmov na podlagi novih podrobnejših podatkov za Slovenijo; in iii) omogočenje starejšim ljudem in njihovim oskrbovalcem, da so slišani tako, da se jih neposredno vključi v raziskavo, s poudarkom na njihovih potrebah po pomoči, zadovoljstvu in kakovosti življenja. Vsak prispevek je podrobno opisan v nadaljevanju.
Sedanji proces reforme sistema dolgotrajne oskrbe v Sloveniji obravnava denarne prejemke za oskrbo kot način izboljšanja socialne zaščite znotraj sistema dolgotrajne oskrbe in razvoja skupnostne skrbi (Rodrigues, 2014). Primerjava z Avstrijo in z njenim sistemom denarnih prejemkov za oskrbo bo omogočila vpogled v potencialne učinke podobne sheme v Sloveniji.
Zaradi močne fragmentacije in pomanjkanja primerjav med sistemi oskrbe ter umanjkanja sistematskega in primerjalnega raziskovanja pridobivanja podatkov o uporabnikih se oblikovalci politik srečujejo z resnimi problemi. Najnovejša analiza sistema dolgotrajne oskrbe v Sloveniji (Nagode et al., 2014) je pokazala, da so uradni OECD-jevi podatki o sistemu podali neobjektivne in napačne ocene deleža uporabnikov sistema dolgotrajne oskrbe v Sloveniji (OECD 7 %, Nagode et al. 12 %). Ta podcenjenost deleža uporabnikov sistema dolgotrajne oskrbe v Sloveniji je neposredna posledica fragmentacije sistema dolgotrajne oskrbe ter ločitve statistik in podatkov, zbranih iz treh različnih sistemov: zdravstvo, socialna zaščita in pokojnine. Podatki, ki jih bomo uporabili v naši študiji – raziskava SHARE in raziskava o uporabnikih storitev na domu v Sloveniji – bodo pripomogli k natančnejši sliki situacije v Sloveniji ter še vedno omogočali primerjavo med obema državama.
Poudarili bomo vlogo neformalne oskrbe pri oblikovanju in razvoju sistema, saj je neformalna oskrba s strani oblikovalcev politik večinoma prezrta. Identificirali bomo ovire, s katerimi se srečujejo v procesu oskrbe, ter kako stari ljudje in njihovi oskrbovalci rešujejo te probleme. Nadalje bomo prispevali k razvoju formalnega sistema dolgotrajne oskrbe z izboljšano podporo neformalnim oskrbovalcem. Pričakujemo, da bomo na osnovi raziskovalnega projekta priskrbeli znanstveno odmevne prispevke za oblikovanje predlogov za razvoj sistema oskrbe v Sloveniji in Avstriji, ki bo zadostil potrebam starih ljudi in njihovih neformalnih oskrbovalcev. Končni cilj projekta je ustvariti znanstveno podlago razvoju politik, kar bi imelo za posledico večjo kakovost življenja starih ljudi in njihovih neformalnih oskrbovalcev. Še posebej pa želimo, da imajo stari ljudje in njihovi neformalni oskrbovalci besedo pri oblikovanju sistemov dolgotrajne oskrbe.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo,
zaključno poročilo
