Projekti / Programi
Ideologija na sodiščih: Vpliv svetovnonazorskih in družbenih stališč sodnikov na njihove odločitve
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.05.00 |
Družboslovje |
Pravo |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S110 |
Družboslovje |
Pravo |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.05 |
Družbene vede |
Pravo |
Sodišča, sodno odločanje, ideologija, merjene ideologije na sodiščih, dikurzivni pristop k pravu
Raziskovalci (9)
Organizacije (2)
Povzetek
Izhodiščna hipoteza raziskave, ki temelji na diskurzivnem pristopu k pravu, je, da so sodniki aktivni člani družbe in izgrajene osebnosti s svojim družbenim nazorom in vrednostnimi prepričanji. Čeprav delujejo kot pravni strokovnjaki na podlagi pravnih norm, njihov individualni ideološki profil vpliva na njihovo razumevanje vsebine danih pravnih norm in na njihove odločitve. Prevladujoči pristop k pravu v Sloveniji, pa tudi drugje v Evropi, ta dejstva še naprej zanika in vztraja pri objektiviziranem pojmovanju prava in sodnega odločanja. V nasprotju s prevladujočim modelom in tako na edinstven način je namen te raziskave opraviti prvo poglobljeno raziskavo ideološkega profila nosilcev sodne oblasti v Sloveniji, pri tem pa v metodologiji in interpretaciji upoštevati tudi običajne kritike takšnih raziskav, opravljenih drugje.
Raziskava je razdeljena na štiri vsebinske sklope:
1. Operacionalizacija pojma ideologije in izdelava multidimenzionalnega modela za ocenjevanje ideoloških profilov.
3. Aplikacija modela za oceno ideoloških profilov posameznih sodnikov na vzorcu sodb Ustavnega sodišča. Rezultati modela bodo preverjeni s podrobno vsebinsko analizo izbranih odklonilnih in pritrdilnih ločenih mnenj posameznih sodnikov.
3. Uporaba ocenjenih ideoloških profilov za empirične analize: oblikovanje in testiranje modela za napovedovanje sodnih odločitev; ugotavljanje odločilne dimenzije ideološkega profila pri posameznih odločitvah; stabilnost ideološkega profila v času; povezava med politično sestavo parlamentarne večine in imenovanjem sodnika; preverjanje ustreznosti alternativnih razlag dejavnikov odločanja sodnikov v primerjavi z razlagami, ki poudarjajo njihov ideološki profil.
4. Normativna analiza in priporočila za izboljšanje delovanja slovenskega pravosodja v smislu krepitve temeljnih sodnih vrednot, kot so: neodvisnost, nepristranost, odgovornost sodišč in posameznih sodnikov; konkretni institucionalni predlogi za izboljšanje ureditve imenovanja ustavnih sodnikov ter za izboljšanje sistema imenovanja in napredovanja sodnikov rednih sodišč.
Cilji raziskave so torej teoretični (izdelava modela za ocenjevanje ideoloških profilov), aplikativni (aplikacija modela ter različne empirične raziskave z uporabo rezutatov modela) in normativni (priporočila za insticionalne spremembe).
Rezultat raziskave bo za slovenski prostor povsem nov pogled na delovanje pravnega sistema, podkrepljen z izvirnimi empiričnimi ugotovitvami o pomenu ideološkega profila. Pomembna novost v slovenskem (pa tudi širšem evropskem) prostoru bo interdisciplinarni pristop k pravu kot vrednostno-diskurzivnemu konceptu s križanjem vsebinskih spoznanj in metodologij prava, ekonomije, sociologije in politologije. Pričakujemo, da bodo rezultati spodbudili druge podobne raziskave in s tem prispevali k oblikovanju nove interdisciplinarne raziskovalne smeri na področju družboslovja.
Pomen za razvoj znanosti
1. Rezultat raziskave bo za slovenski prostor povsem nov pogled na delovanje pravnega sistema, podkrepljen z izvirnimi empiričnimi ugotovitvami o pomenu ideološkega profila kot dejavnika sodnih odločitev. Pomembna novost v slovenskem (pa tudi širšem evropskem) prostoru bo tudi interdisciplinarni pristop k pravu kot vrednostno-diskurzivnemu konceptu s križanjem vsebinskih spoznanj in metodologij štirih družboslovnih panog: prava, sociologije, ekonomije in politologije. Pričakujemo, da bodo rezultati spodbudili tudi druge podobne raziskave in s tem prispevali k oblikovanju nove interdisciplinarne raziskovalne smeri na področju družboslovja.
2. Tudi v Evropski uniji so tovrstne raziskave še precej redke. Zato bodo rezultati raziskave izvirni in relevantni tudi za širši evropski pravni prostor, kjer se vprašanje merjenja in vplivov ideološkega profila sodnikov prav tako zelo redko postavlja. Vzrokov za majhno število podobnih raziskav v evropskem prostoru ne gre iskati le v tradicionalni kontroverznosti teme pravo in politika, saj ti segajo globlje in se nanašajo na samo paradigmo prava, na kateri nek pravno-kulturni prostor temelji. Tovrstne raziskave so zato pogostejše v ZDA, kjer so del t.i. »političnega pogleda« na pravo.
3. Naša raziskava bo tako predstavljala izviren znanstveni most med ameriškim in evropskim-kontinentalnim pristopom. Ameriški pristop, ki ima za predmet svoje analize common law system, se v številnih elementih v bistvenem razlikuje od evropskega kontinentalnega pravnega sistema, zato ni mogoča nikakršna mehanična preslikava tamkajšnjih ugotovitev v evropski prostor. Teoretični model za ocenjevanje in analizo ideoloških profilov sodnikov se bo tako vzoroval po ameriškem, vendar bo to nujno izvirni evropski, še bolj specifično slovenski model, ki trenutno, kot rečeno ne obstaja. Izvirnost rezultatov bo tako pogojena in bo izhajala tudi iz izvirne metodologije dela.
Pomen za razvoj Slovenije
1. Raziskava bo v slovenski prostor prinesla povsem nov pogled na družbeno vlogo prava in sodnikov ter uveljavila interdisciplinarni pristop k raziskovanju in razumevanju te problematike. Boljše razumevanje dejavnikov, ki vplivajo na odločitve sodnikov, in njihovo ustrezno vrednotenje, bo prispevalo k večji družbeni legitimnosti sodnih odločitev in k bolj kvalificirani javni in politični razpravi o urejanju pravosodja. To je še posebej pomembno v Sloveniji, kjer se sodstvo sooča s kroničnim nezaupanjem javnosti v njegovo delo, ki se z leti vse bolj poglablja.
2. Zaupanje v pravosodje in stabilnost pravnega okvira sta neposredno pomembna za gospodarstvo, saj znižujeta nepredvidljivost poslovanja in transakcijske stroške. V Sloveniji niso redki primeri, ko pobudo za ustavno presojo posameznih predpisov sprožijo prav gospodarski subjekti. Tudi številne raziskave kažejo neposredno korelacijo med delovanjem pravne države, in še posebej sodišč, ter gospodarsko uspešnostjo države, kakor tudi konkretnih podjetij. Ta za svoje poslovanje potrebujejo stabilno, predvidljivo poslovno okolje, h kateremu prispeva tudi hitro in pošteno razreševanje gospodarskih sporov na sodiščih. K temu s svojimi rezultati v zvezi z delovanji sodišč in normativnimi priporočili prispevala tudi ta raziskava.
3. Podobno kot za gospodarstvo je seveda velja za širši krog družbenih deležnikov in posameznikov, ki so jim s predpisi kršene ali pa trdijo, da so jim kršene osnovne človekove in druge ustavno zagotovljene pravice. Bolj kakovostno, učinkovito in zaupanja vredno delovanja pravosodja je tudi pomemben cilj z vidika razvojne politike države, ne le na ekonomskem področju.
4. Rezultati raziskave in njena normativna priporočila lahko vplivajo na izboljšanje institucionalne ureditve pravosodja. S tem bo raziskava neposredno pomembno za družbo zaradi svojega prispevka k boljšemu urejanju temeljnih družbenih razmerij v njihovem normativnem delu (institucionalna urejenost sodstva) in praktičnem delovanju (način izbire in promocije sodnikov, izboljšanje sodne prakse).
5. Ozaveščanje strokovne in splošne javnosti: Potencialni vpliv teoretičnih in empiričnih rezultatov raziskave v praksi bomo povečali z njihovo sprotno diseminacijo ne le v vodilni domači in mednarodni znanstveni literaturi, temveč tudi v domači strokovni literaturi ter v poljudnih prispevkih članov projektne skupine v splošnih medijih.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo,
zaključno poročilo
