Projekti / Programi
Substantivna zastopanost mladih v predstavniških organih
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.06.01 |
Družboslovje |
Politične vede |
Politologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| S170 |
Družboslovje |
Politične in upravne vede |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.06 |
Družbene vede |
Politične vede |
mladina, upad politične participacije, spremenjen politični imaginarij, politično predstavništvo, parlament, predstavniške vloge
Raziskovalci (17)
Organizacije (2)
Povzetek
Moderne demokracije so izrazito poistovetene z idejo predstavništva. Predstavniki ljudstva, bodisi posamezniki ali institucije, naj bi skladno s tem konceptom odsevali voljo ljudi in skladno z njo delovali v političnih predstavniških telesih. Prav tako je ena od temeljnih predpostavk družbene pogodbe, da politični predstavniki predstavljajo vse skupine prebivalstva.
Moderna predstavniška demokracija se je v zadnjih letih znašla pred številnimi izzivi in kritikami, povezanimi predvsem s premisleki o kakovosti predstavništva, saj različne nacionalne in mednarodne javnomnenjske raziskave kažejo upadanje zaupanja v najpomembnejša politična predstavniška telesa in zaupanja v delovanje demokracije, ponekod pa so te vrednosti že dosegle tudi kritično mejo. Tak primer je tudi Slovenija. V opisanih okoliščinah moderne predstavniške demokracije postajajo zelo ranljive, saj jim upada legitimnost za delovanje. Videti je, da prihaja do take ranljivosti moderne predstavniške demokracije zaradi »napačnega« in pomanjkljivega predstavljanja državljanov v predstavniških telesih (parlamentih) ter spremenjenega političnega imaginarija državljanov, predvsem mladih.
Populacija, ki je najbolj podvržena tovrstnemu problemu in se tudi najbolj zoperstavlja tovrstni podobi demokracije, so mladi, ki so poleg pomanjkljivega zastopanja njihovih interesov tudi najmanj zastopani v predstavniških organih (2,8% po raziskavi IPU, 2015). Raziskave tudi kažejo, da je nižja stopnja deskriptivnega predstavništva tudi posledica nizke stopnje politične udeležbe mladih, kar se prevede tudi v politike, ki so manj naklonjene mladim (EYF, 2015; Deželan, 2016). Zato se kot glavni izziv postavlja vprašanje, kako poslanci razumejo svoje predstavniške vloge in parlamentarno delovanje, na drugi strani pa vprašanje, kako mladi te vloge oziroma delovanje izvoljenih predstavnikov vidijo.
V raziskovalnem projektu bomo tako izpostavili dve dimenziji predstavništva, in sicer stil ter fokus predstavništva, ki vplivata na značilnosti in kakovost predstavništva, kot ga zaznavajo mladi. Pri tem je potrebno izpostaviti tudi, da poslanci v resnici ne ostajajo nujno zvesti enemu samemu stilu in fokusu predstavništva, temveč pogosto spreminjajo svoje vloge oziroma jih (samo)zaznavajo kot spremenljivke in ne konstante. Zato se potem postavi še vprašanje določnic vlog poslancev (institucionalnih, osebnostnih in poklicnih). Raziskovalni projekt tako želi nasloviti vprašanje značilnosti predstavništva, še zlasti vprašanje stopnje prenašanja preferenc državljanov v politično predstavniško telo ter vprašanje omejevanja samostojnega delovanja poslancev s preferencami volivcev. Po drugi strani želimo ugotoviti s kakšnim tipom predstavništva se mladi poistovečajo ter katere so ključne ovire pri vzpostavitvi tega tipa predstavništva.
V boju s krizo predstavništva je (1) potrebno razkriti značaj predstavniških vlog poslancev. To bomo naredili z izvedbo prve obsežnejše neposredno (face-to-face) izvedene ankete med poslanci Državnega zbora ter nadgradili z družboslovnimi intervjuji z izbranimi poslanci. Prav tako pa je potrebno ugotoviti (2) kakšno obliko predstavništva omogoča politični imaginarij mladih. To bomo izvedli s pomočjo analize obstoječih javnomnenjskih raziskav, prav tako pa bomo izvedli posebno javnomnenjsko raziskavo o tej problematiki na populaciji mladih v starosti od 15 do 30 let. Za podrobnejši pregled njihovega političnega imaginarija bomo uporabili tudi pristop oralnih zgodovin (ang. oral histories). Oba sklopa rezultatov bomo preverili in validirali z deliberativnimi forumi z deležniki.
Na tej podlagi želimo prispevati k aktualnim razpravam o koncu oziroma krizi predstavništva (npr. Thorley, 2015; Keane, 2009; Rosanvallon, 2008; Micheletti, 2012) ter razpravam o krizi političnega predstavništva in politične participacije mladih (Putnam, 2000; Macedo et al., 2005; Dalton, 2008; Wattenberg, 2012; Garcia-Albacete, 2014; Roger in Marti, 2015; Loader et al. 2015).
Pomen za razvoj znanosti
V Sloveniji vsa leta delovanja kolektivnih predstavniških teles ni bila narejena sistematična
in poglobljena empirična politološka študija koncepta predstavništva. V preteklosti je bilo
opravljenih več pravnih študij, tako koncepta predstavništva kot tudi delovanja poslancev
državnega zbora, a so te študije izhajale iz institucionalnega pristopa. V predlaganem
raziskovalnem projektu bo uporabljen behavioralistični pristop, ki je v tujini pri preučevanju
omenjene tematike že dolgo uveljavljen. Raziskovalni projekt bo tako pripomogel k razvoju
politoloških vidikov sistematičnih parlamentarnih študij, ki so v tujini zelo uveljavljene. V
Sloveniji je bilo opravljenih le nekaj tovrstnih politoloških raziskav, ki pa so naslavljale le
posamezna in specifična vprašanja predstavništva (glej. Drago Zajc, 2000, 2004, 2010).
Prav tako še nobena raziskava v Sloveniji ni sistematično naslavljala vprašanja
predstavništva in participacije mladih (v omejenem obsegu Mladina 2000 in Mladina 2010)
ter v tem kontekstu tudi vprašanja spreminjajočega se političnega imaginarija mladih. Tudi v
svetovnem merilu bo ta raziskava ena prvih, saj so tovrstne raziskave do danes še vedno
zelo redke (npr. Pattie et al., 2004; Marsh et al., 2007). Ta projekt bo močno prispeval tudi k razpravam o tem, kako jo mladi razumejo (Soler-i-Martí, 2015, 399). In sicer z več vidikov: z vidika oddaljevanje mladih od institucionalne politike; z vidika odnosa mladih do politike, upoštevajoč dejstvo, da je definicija te vedno širša. Prav tako z vidika razlikovanja med javno in zasebno sfero. Prav tako pa bo prispeval v kontekstu razprav o vedno večji kompleksnosto prehodov mladih. Sodobne prehode mladih v odraslost označujejo daljša in reverzibilna prehodna obdobja (Serracant, 2012; Soler-i-Martí, 2015). Projekt bo prispeval k razumevanju skupin mladih, ki so v politiki neaktivni: apatični, neobveščeni, nezaupljivi in tisti brez občutka moči. Razčlenjenost te kategorije posameznikov, ki se ji po navadi pripisuje pomanjkanje zanimanja za politiko, kaže na to, da mladi k politiki pristopajo z več ali manj informacijami, več ali manj zaupanja v politične ustanove in politike, več ali manj občutka moči in več ali manj občutka državljanske dolžnosti (Snell, 2010,).
Na podlagi povedanega se seveda odpira temeljno vprašanje smiselnosti reševanja predstavniške demokracije, ki je v literaturi poželo precej pozornosti. Tudi tem razpravam, od Manina (1997), Urbinattijeve (2006), Britto Vieira in Runcimana (2008) ter Sawarda (2008) na temo narave sodobne predstavniške demokracije, do eksistencialnih razprav o tej obliki demokracije s strani Della Porte (2013), Haya (2007), Keana (2009), Žižka (2011), Rosanvallona (2008), Ankersmita (2002) in Tormeya (2015) ta projekt utegne pomembno prispevati s povezavo obeh plati sodobnega predstavništva.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskovalni projekt bo omogočil vpogled v dejavnike krize predstavništva, ki se v Sloveniji
kažejo v zadnjih nekaj letih zelo izrazito. Na podlagi analize bo omogočena priprava
mehanizmov za zmanjšanje razkritih pomanjkljivosti v delovanju predstavniške demokracije.
Kvalitetno delovanje predstavniške demokracije (ki je glede na podatke javnomnenjskih
raziskav v Sloveniji še vedno najbolj zaželena oblika vladavine) je pomemben družbeni cilj,
ki ima posledice tako za delovanje državne uprave kot tudi gospodarstva in je pomembna
določnica zadovoljstva državljanov s sistemom kot celoto.
Nadalje, v primeru vpeljave predlaganih demokratičnih inovacij, ki bodo produkt projekta,
projekt lahko doseže naslednji pomen za delovanje družbe in posledično gospodarstva.
Projekt ima lahko neposredne posledice za kakovost demokratične vladavine, saj politični
odločevalci potrebujejo poznavanje interesov državljanov, projekt pa bo ponudil inovacije, ki
bodo omogočale vidnost teh interesov. Input državljanov namreč lahko pomembno izboljša
kakovost javnopolitičnih odločitev, saj so tako poznani interesi celotne družbe in ne le dela nje. Prav tako je politični sistem legitimen le tedaj, ko zastopa državljane kot celoto in ko ti
tudi kot celota sodelujejo pri tem soodločanju. Čeprav demokracija načeloma zastopa vse
državljane, empirični podatki kažejo, da so zastopani tisti, ki v resnici tudi participirajo.
Uveljavljanje sprememb v smeri širše participacije bo tako privedlo tudi spreemembe v smeri
večje zastopanosti sedaj izločenih skupin. Končno, širša participacija in predstavništvo v
političnem procesu lahko tudi obogati kakovost posameznikovih življenj, saj je sodelovanje v
javnem življenju empirično potrjen faktor generiranja večjega zadovoljstva z lastnim
življenjem in življenjem v ožji skupnosti (Macedo et al., 2005). Sodelovanje v teh procesih
tudi povečuje spretnosti in znanje o delovanju družbe.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo,
zaključno poročilo
