Projekti / Programi
Model za kakovostno staranje v domačem bivalnem okolju v Sloveniji
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.08.00 |
Družboslovje |
Urbanizem |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S230 |
Družboslovje |
Družbena geografija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.07 |
Družbene vede |
Ekonomska in družbena geografija |
starejši ljudje, stanovanja, bivalno okolje, staranje v domačem bivalnem okolju, podporne storitve za starejše
Raziskovalci (6)
Organizacije (2)
Povzetek
Za zahodno družbo je značilno, da se vse bolj stara. Problem staranja prebivalstva je, bolj kot drugod po svetu, izpostavljen v Evropi. Slovenija glede tega ni izjema. Še več, slovenska družba se stara celo hitreje od evropskega povprečja. Problematika staranje prebivalstva je tako pereča, da je postala pomembna politična tema, saj se države soočajo s povečevanjem finančnih potreb za zagotavljanje ustrezne stanovanjske oskrbe in storitev za starejše. Zlasti v Sloveniji je še posebej zaskrbljujoče to, da smo do sedaj razvijali predvsem institucionalno obliko stanovanjske oskrbe za starejše, ki je med vsemi oblikami stanovanjske oskrbe najdražja, po drugi strani pa je za Slovenijo značilna visoka lastniška zasedenost stanovanj in majhna mobilnost prebivalstva.
V Evropski uniji in drugod po svetu vse bolj prevladuje spoznanje, da opisanih težav povezanih s staranjem prebivalstva ne bo mogoče reševati le z do sedaj uporabljanimi modeli, ampak bo treba razviti nove rešitve in vpeljati nove oblike oskrbe in storitev, ki bodo učinkovitejše in finančno manj potratne. Eden od odzivov družbe na predstavljene probleme je zamisel, da bi moralo biti starejšim ljudem zagotovljeno, da bi čim dlje časa ostali v domačem okolju, v katerem bi bili sposobni živeti čim samostojneje in čim bolj kakovostno. Staranje v domačem okolju (ang. aging at home oziroma aging in place) je koncept, ki je v zadnjih letih glavna tema številnih raziskovalnih programov ter strateških in akcijskih načrtov v številnih državah po svetu, tudi v Evropski uniji, koncept pa podpira in promovira tudi Svetovna zdravstvena organizacija. Cilj je znižati naraščajoče stroške za stanovanjsko oskrbo starejših in izvajanje storitev ter tako zmanjšati pritisk na državna sredstva za zadovoljevanje različnih potreb starajočega se prebivalstva, hkrati pa zagotoviti čim bolj kakovostno staranje. Zamisel ima široko podporo v družbi, saj je skladna z željami in s potrebami starejših ljudi. Večina jih namreč želi ostati v svojem domu, v istem, znanem bivalnem in socialnem okolju, poleg tega pa želijo, kolikor je mogoče, dolgo ohraniti svojo neodvisnost in samostojnost. Bivanje v lastnem domu ima tudi številne pozitivne učinke, zlasti na dobro počutje in psihofizično kondicijo starejših ljudi, kar lahko časovno odloži prehod starejših v institucionalno obliko bivanja. Starejši ljudje namreč institucionalizacijo zelo pogosto doživljajo kot zelo travmatično izkušnjo in imajo do nje večinoma odklonilen odnos.
Koncept staranja v domačem bivalnem okolju je še posebej zanimiv za področje stanovanj in načrtovanja prostora, saj je preživljanje kakovostne starosti v domačem bivalnem okolju mogoče uresničiti (a) s prilagajanjem grajenega bivalnega okolja in (b) zagotavljanjem dostopnih podpornih storitev v skupnosti, ki omogočajo samostojno življenje. Zaradi tega želimo v okviru raziskovalnega projekta preučiti različne vidike staranja v domačem bivalnem okolju, predvsem kakšne potrebe in želje imajo glede tega starejši, s katerimi ovirami/pomankljivostmi se soočajo in kako se pri tem med seboj razlikujejo po posameznih okoljih (regionalnih/lokalnih; urbanih/podeželskih).
Glavni cilj projekta je zato ugotoviti, kakšni so optimalni pogoji za kakovostno staranje v domačem bivalnem okolju in kakšne podporne storitve so ob tem potrebne, da bi starejši čim dlje ostali polnovredni člani družbe in bi bili kot taki aktivno vključeni v družbeno življenje, hkrati pa bi bil sistem finančno vzdržen za državo. Cilj bomo uresničili s pomočjo različnih metod in sistematično stukturiranega dela, ki bo potekalo v šestih delovnih paketih. S takšno organiziranostjo in vrhunsko projektno skupino je projekt izvedljiv v treh letih. Rezultati projekta bodo skladni s cilji strateških in drugih dokumentov Evropske unije in Slovenije (na primer Strategija Evropa 2020 itd).
Pomen za razvoj znanosti
Pomen za razvoj znanosti oziroma stroke
Raziskava bo sledila raziskovalnim usmeritvam v tujini in prispevala k oblikovanju in širjenju novih dognanj v okviru evropske in svetovne znanosti, še posebej pa slovenske, saj takšne, temeljite in celostne raziskave o staranju v domačih bivalnih okoljih pri nas še ni bilo narejene. Rezultati bodo torej izvirni in pomembni za slovensko družbo s starajočim se prebivalstvom in bodo imeli velik pomen za znanost in stroko. Raziskava bo zapolnila vrzel v slovenskem raziskovalnem prostoru ter znanosti in stroki prispevala nova spoznanja in ugotovitve, ki bodo potencialno uporabni za številne strokovnjake (na primer s področja prostorskega načrtovanja, socialnega dela, sociologije, psihologije in socialne gerontologije itd.).
Raziskava bo sledila najnovejšim potrebam in zahtevam znanosti in stroke, sledila pa bo tudi teoretičnim znanstvenim okvirom in nanjovejšim znanstvenim dognanjem o razvoju aplikatvnih orodij – na primer, (1) v okviru mednarodnih raziskav o dostopnosti in razvitosti storitev za starejše prebivalstvu bo med različnimi modeli, ki so bili razviti, sledili t.i. Andersenovemu behavioralnemu modelu (glej Andersen in Newman 2005); (2) v okviru mednarodnih raziskav o določanju ustreznosti grajenega bivalnega okolja za kakovostno staranje v domačem okolju bo upoštevala kriterije inovativnega orodja, imenovanega popisni list oblikovalskih značilnosti sosesk (glej Burton idr. 2011). Raziskava bo ob tem upoštevala tudi kompleksnost odločanja za bivanje v domačem bivalnem okolju in pomen navezanosti na prostor, ki ga poudarjajo znanstveniki (glej, na primer, Lewicka 2011; Hernanderz idr. 2013; Anton in Lawrence 2014), in ki je za slovensko prebivalstvo, za katerega je značilna nizka stopnja mobilnosti, še toliko bolj pomembna.
Raziskava bo pomembna za znanost in stroko tudi v metodološkem smislu, saj se bo v njej strmelo k višanju dodane vrednosti zaradi uporabe mešane metode raziskovanja (tj. kvantitativnega in kvalitativnega raziskovanja). Ta metoda raziskovanja naj bi bila namreč po mnenju Valerie J. Caracellija in Jennifer C. Greene (1993) ter Alicie O'Cathain idr. (2007) več kot le vsota posameznih delov, pri čemer se uporabi proces kristalizacije rezultatov, kjer se išče konvergenca in divergenca med posameznimi pridobljenimi podatki, s katerimi poskuša raziskovalec pridobiti nove zamisli in teorije, ki ne bi bile mogoče z uporabo posamične metode.
Zaradi svoje premišljene teoretične in metodološke zasnovanosti bo raziskava pomenila temelj za vse nadaljnje, še bolj specifične raziskave in strokovne razprave, ki bodo povezane z vse bolj naraščajočo problematiko staranja prebivalstva. Še zlasti bodo ugotovitve (pa tudi koncept in metodologija raziskave) relevantne za tiste družbe, ki imajo, podobno kot Slovenija, razvito predvsem institucionalno obliko stanovanjske oskrbe prebivalstva in visok delež lastniški stanovanj (na primer vzhodnoevropske postsocialistične države).
Pomen za razvoj Slovenije
Neposredni pomen projekta za gospodarstvo in družbo
Kot je bilo predstavljeno in pojasnjeno pri točki 12 (znanstvena izhodišča in predstavitev problema) je prišlo zaradi staranja prebivalstva ter s tem povečevanjem finančnih potreb za zagotavljanje ustrezne stanovanjske oskrbe in storitev v zahodnih družbah do spoznanja, da je treba korenito spremeniti in reorganizirati obstoječe modele ter tako razviti nove rešitve in vpeljati nove oblike stanovanjske oskrbe in storitev za starejše, ki bodo učinkovitejše in cenejše od obstoječih. Zamisel, da je treba stanovanjsko oskrbo in storitve čim bolj deinstitucionalizirati, ni le cilj politike, ampak ima široko podporo v družbi, saj je skladna z željami in s potrebami nas vseh. Zamisel, ki ji sledi naš projekt, omogoča, da v starosti čim dlje časa ostajamo aktivni člani družbe, ohranjamo svojo samostojnost in neodvisnost ter preživljaljamo kakovostno starost. Čim poznejše institucionalno varstvo je torej v interesu družbe – starejših oseb in tudi v javnem interesu –, saj teži k temu, da se povpraševanje za institucionalno varstvo omeji le na tiste osebe, ki tako obliko stanovanjske oskrbe in storitev, ki jih ta zagotavlja, res potrebujejo, drugim pa se omogoči kakovostno staranje v domačih bivalnih okoljih.
Zaradi opisanih priložnosti, ki jih prinaša koncept kakovostega staranja v domačem bivalnem okolju, bodo torej imeli rezultati predlaganega projekta velik neposreden vpliv na gospodarstvo in širšo družbo. Rezultati so namreč naravnani k implementaciji te oblike bivanja za starejše. To je še posebej pomembno, ker je v sistem stanovanjske oskrbe in storitev za starejše vključeno veliko število različnih déležnikov: od načrtovalcev in oblikovalcev stanovanjskih in širših bivalnih okolij, neformalnih in formalnih izvajalcev/ponudnikov storitev pa vse do končnih uporabnikov. Z vidika gospodarstva ne bodo oskrba in storitve za starejše za bivanje v domačem bivalnem okolju le racionalnejše, ampak bodo ustvarjene tudi številne možnosti za razvoj novih, inovativnih storitev in družbene infrastrukture ter nastanek novih podjetij in novih delovnih mest, kar je tudi v skladu s cilji strategije Evropa 2020, ki je nasledila prejšnjo Lizbonsko strategijo. Bistveni del te strategije Evropa 2020 je uvedba strukturnih reform, ki se osredotočajo na spodbujanje vzdržnosti javnih financ in izboljšanje potenciale rasti ter spodbujanje podjetništva, razvoj novih proizvodov in storitev z visoko dodano vrednostjo.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo,
zaključno poročilo
