Projekti / Programi
Slovenski moški ranljivi za samomorilno vedenje: duševno zdravje, kvaliteta življenja, socialna povezanost, iskanje pomoči. Akcijski raziskovalni program.
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.09.00 |
Družboslovje |
Psihologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S260 |
Družboslovje |
Psihologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.01 |
Družbene vede |
Psihologija in kognitivne znanosti |
samomor, moški, duševno zdravje, zaporniki, LGBTI, starostniki
Raziskovalci (11)
Organizacije (2)
Povzetek
BREME SAMOMORILNEGA VEDENJA
Samomor je velik javnozdravstveni problem globalno in v Sloveniji (Roškar idr, 2015). Je 14. najpogostejši vzrok smrti v svetu, kar predstavlja 1,4% vseh smrti (WHO, 2016). Težave v duševnem zdravju so med najpomembnejšimi dejavniki tveganja za samomor.
Nekatere skupine posameznikov imajo večje tveganje za razvoj težav v duševnem zdravju kot druge, tudi med spoloma obstajajo velike razlike. Količnik samomora je v povprečju 3-krat višji med moškimi, tako v svetu, kot tudi v Sloveniji (WHO, 2016). Med skupinami s povečanim tveganjem za samomorilno vedenje so npr. zaprte osebe (Barker idr, 2014), LGBTI posamezniki (Skerrett idr, 2015, 2016) in starostniki (De Leo idr, 2013), saj specifični dejavniki tveganja povečujejo ranljivost teh skupin.
NAMEN PROJEKTA IN AKTIVNOSTI
Namen predlaganega projekta je izboljšati razumevanje s samomorom povezanih značilnosti duševnega zdravja in drugih dejavnikov (npr. kvaliteta življenja, medosebni odnosi, stigma in iskanje pomoči) pri slovenskih moških, in sicer:
moških s težavami v duševnem zdravju,
zapornikih,
LGBTI posameznikih,
starostnikih.
Izvedli bomo kvantitativne (uporaba vprašalnikov) in kvalitativne (izvedba intervjujev, fokusnih skupin) študije, s čimer bomo zagotovili triangulacijo metod za poglobitev znanj o dejavnikih tveganja in varovalnih dejavnikih v teh ranljivih skupinah.
Aktivnosti za preprečevanje samomorilnega vedenja lahko razdelimo v štiri ravni (Van der Feltz-Cornelis idr, 2011):
odgovorno novinarsko poročanje o samomoru in ozaveščanje javnosti,
omejevanje sredstev za samomor,
preventivne aktivnosti v lokalnih skupnostih in delo z ranljivimi skupinami,
izobraževanje vratarjev sistema.
V suicidologiji se poudarja pomen izvajanja intervencij na več ravneh hkrati (npr. izvedba promocije in hkrati preventivnih aktivnosti, ki vključujejo dejavnosti iz različnih zgoraj omenjenih ravni) (Harris idr, 2016).
Predlagani projekt bo nadgradil obstoječa znanja o prevetivi samomora v izbranih ogroženih skupinah na omenjenih ravneh. Pridobili bomo poglobljena znanja, ki jih bomo, če bomo ugotovili potrebo za to, neposredno prenesli v prakso z implementacijo intervencij za ranljive skupine. Naš pristop bo temeljil na pridobljenem znanju o tem, kako prilagoditi intervencije potrebam izbranih ranljivih skupin. To bo vključevalo objavo informacij v tiskani obliki (npr. letakov ali brošur) in na spletu, delo z mediji, delo z ranljivimi skupinami in izobraževanje vratarjev sistema.
RELEVANTNOST
Samomorilno vedenje ima številne posledice za družbo (npr. visoki stroški zdravstvenih intervencij, odsotnosti z dela, izguba bližnjega zaradi samomora). Znanstveno podprta prizadevanja za preprečevanje samomora so ključnega pomena, saj lahko pomagajo zmanjšati negativne posledice samomora za družbo.
Pri izbranih ranljivih skupinah je količnik samomora veliko višji kot v splošni populaciji, vendar so te skupine v Sloveniji premalo raziskane. Primanjkuje nam znanja o dejavnikih tveganja za samomor pri moških (npr. značilnosti duševnega zdravja), saj veliko moških, ki umrejo zaradi samomora, ne kaže običajnih znakov depresije ali vedenj, ki bi nakazovali ogroženost, zaradi česar so lahko spregledani (Lyberg Rasmussen idr, 2014).
Projekt bo omogočil boljše razumevanje samomorilnega vedenja med slovenskimi moškimi. Ugotovitve bodo prispevale k hitrejšemu in učinkovitejšemu odkrivanju samomorilno ogroženih moških in k razvoju učinkovitih preventivnih aktivnosti, ki bodo izboljšale kvaliteto intervencij, ki so na voljo izbranim ranljivim skupinam, z dolgoročnim ciljem znižati pogostost samomorilnega vedenja v teh skupinah.
IZVEDLJIVOST
Projekt bo deloma izveden v sodelovanju z zunanjimi inštitucijami (UKC Maribor, Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij itd). Sodelovanje z večino od njih je že vzpostavljeno in verjamemo, da se bo uspešno sodelovanje ohranilo in razširilo v okviru predlaganega projekta.
Pomen za razvoj znanosti
Predlagana raziskava ponuja številne priložnosti za pridobivanje novega znanja in spoznanj. Predstavlja priložnost, da se raziskovalno osredotočimo nekoliko ožje, in sicer da se iz nivoja splošne preventive usmerimo na nivo indicirane preventive ter tako preučimo določene skupine bolj podrobno, kot je bilo to doslej storjeno. Raziskava bo preko tega omogočila večje razumevanje dejavnikov tveganja znotraj izbranih skupin v slovenskem okolju. Zbrani podatki bodo omogočili preverjanje teoretičnih konstruktov in preverjanje veljavnosti teoretičnih predpostavk v skupinah, kjer predpostavke še niso bile preverjene. Oboje predstavlja pomemben doprinos k znanstvenemu razvoju na tem področju. Dodatno nam bodo rezultati raziskave služili kot osnova za oblikovanje oz. prilagoditev intervencij za omenjene skupine.
Raziskava je oblikovana na način, ki zagotavlja triangulacijo raziskovalnih metod in vključuje tako načela kvalitativnega kot kvantitativnega raziskovanja. Prednost takega pristopa je, da kombinira prednosti posameznih metod in zmanjšuje omejitve, ki iz njih izhajajo. Preko triangulacije metod bomo zbrali različne vendar komplementarne podatke, ki nam bodo omogočili boljše razumevanje zastavljenega raziskovalnega problema. Čeprav je triangulacija metod pomemben način pridobivanja znanja, je le redko udejanjena v raziskovalni praksi, zaradi česar naša raziskava pomembno prispeva k znanstvenemu razvoju na področju suicidologije.
Originalno znanje, pridobljeno s pomočjo predlagane raziskave, lahko služi kot osnova za razvoj intervencij, usmerjenih na preučevane ranljive skupine. Na podlagi rezultatov naše raziskave bomo presodili, če in kakšne intervencije so potrebne v preučevanih ranljivih skupinah. Pridobljeno znanje bo torej potencialno pomembno prispevalo k novim načinom izvajanja psihoedukativnih delavnic, oblikovanju originalnih novih pisnih gradiv in spletnih vsebin, namenjenih ranljivim skupinam, ter k vzpostavitvi novih storitev in inovativnih načinov iskanja pomoči oz. koriščenja storitev na področju duševnega zdravja za moške v stiski. Gre za zelo originalen vidik projekta, ki ima potencialno pomemben vpliv tako na znanstveno področje suicidologije kot tudi na družbo kot celoto.
Vsak samomor povprečno prizadene 6 svojcev oz. bližnjih po samomoru in predstavlja psiho-socialno, ekonomsko ter finančno breme za celotno družbo. Posledice samomora so torej opazne na številnih nivojih – bližnji po samomoru občutijo subjektivne posledice, na nivoju družbe pa se občutijo objektivne posledice. Med številnimi posledicami samomora je tako veliko merljivih (stroški intervencij zdravstvenih služb, odsotnost z delovnega mesta itd.) kot tudi mnogo nemerljivih posledic (duševna stiska, ki jo občutijo posamezniki po poskusu samomora in bližnji po smrti svojca zaradi samomora). Znanstveno podprti pristopi za preprečevanje samomora so tako v Sloveniji, ki sodi med države z najvišjim količnikom samomora na svetu, ključnega pomena.
Pomen za razvoj Slovenije
Predlagana študija bo omogočila novo kulturno relevantno poglobljeno razumevanje samomorilnega vedenja v ranljivih skupinah moških, saj gre za raziskavo, kakršna v Sloveniji še ni bila izvedena. Preučili bomo značilnosti samomorilnega vedenja moških, ki sodijo v izbrane ranljive skupine. Uporabili bomo triangulacijo raziskovalnih metod, kar nam bo omogočilo razširitev sedanjih spoznanj o dejavnikih tveganja in varovalnih dejavnikih s testiranjem predpostavk v specifičnih ranljivih skupinah z uporabo kvantitativnih metod ter obenem poglobitev razumevanja z uporabo kvalitativnih metod.
Drug pomemben vidik predlaganega projekta predstavlja vzpostavitev interdisciplinarne ekspertne skupine. Ta skupina bo pomembno prispevala k medsebojnem povezovanju strokovnjakov, ki delujejo na različnih področjih in z različnimi rizičnimi skupinami (v kontaktu z njimi prevzemajo vlogo vratarjev sistema). Za zagotavljanje napredka na področju preprečevanja samomorilnega vedenja opažamo potrebo po bolj neposrednem in učinkovitem prenosu znanja in po sodelovanju med posamezniki z različnimi znanji in izkušnjami. Tovrstno sodelovanje in povezovanje znanja bo pomemben korak k bolj multimodalnim načinom preprečevanja samomora v Sloveniji.
Izsledke bomo neposredno prenesli v prakso, saj bomo, če bo potreba za to razvidna iz zbranih podatkov, pridobljeno znanje uporabili za razvoj in/ali nadgradnjo obstoječih preventivnih aktivnosti. Z namenom promocije duševnega zdravja in implementacije dejavnosti na področju univerzalne preventive bomo pripravili pisna gradiva ter vključili nova znanja v naše sodelovanje z mediji. Aktivnosti namenjene opolnomočenju ranljivih skupin in izobraževanju vratarjev sistema bomo prav tako v okviru selektivne in indicirane preventive nadgradili v skladu z izsledki študije. Rezultati predlaganega projekta bodo tako lahko prispevali k izboljšanju storitev namenjenih moškim, ter k hitrejšemu in učinkovitejšemu odkrivanju tistih moških z najvišjim tveganjem za razvoj samomorilnega vedenja. Raziskava, osredotočena na specifične ranljive skupine in razvoj intervencij, ki bodo te ciljne skupine naslavljale, bo prispevala k učinkovitejšim, primernejšim in bolj dostopnim preventivnim strategijam.
Predlagani projekt lahko ima neposreden vpliv tako na raven blagostanja posameznikov (zlasti tistih, znotraj izbranih ranljivih skupin), kot tudi na gospodarstvo, z izboljšanjem duševnega zdravja ranljivih posameznikov in sicer, z opolnomočenjem le-teh in z izboljšanjem kakovosti komunikacije med vratarji sistema in ranljivimi posamezniki, kar bo prispevalo k večjemu zadovoljstvu uporabnikov in zviševalo kvaliteto življenja. Opisane izboljšave lahko potencialno povečajo produktivnost, znižajo stroške povezane z aktivnostmi na področju duševnega zdravja in hkrati znižujejo absentizem, še posebej v kolikor bomo te spremembe lahko uvedli na nacionalni ravni. Rezultati tega projekta pa lahko vplivajo tudi na socio-ekonomsko raven in pomagajo zmanjšati negativne posledice samomora za družbo.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo,
zaključno poročilo
