Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Nadzor nad migracijami na Slovenskem od Avstro-Ogrske do samostojne Slovenije

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.01.00  Humanistika  Zgodovinopisje   

Koda Veda Področje
H250  Humanistične vede  Sodobna zgodovina (od leta 1914) 

Koda Veda Področje
6.01  Humanistične vede  Zgodovina in arheologija 
Ključne besede
Nadzor migracij, migracijska politika, zgodovina migracij, Slovenija, Cesarska Avstrija, Jugoslavija
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (9)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  33401  dr. Lev Centrih  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2018 - 2020  106 
2.  32773  Mateja Gliha  Humanistika  Tehnični sodelavec  2017 - 2020 
3.  20685  dr. Jure Gombač  Narodno vprašanje  Raziskovalec  2017 - 2020  364 
4.  25576  dr. Katja Hrobat Virloget  Etnologija  Raziskovalec  2017 - 2020  426 
5.  17057  dr. Aleksej Kalc  Zgodovinopisje  Vodja projekta/programa  2017 - 2020  397 
6.  28155  dr. Petra Kavrečič  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2018 - 2020  140 
7.  08369  dr. Mirjam Milharčič Hladnik  Kulturologija  Raziskovalec  2017 - 2020  597 
8.  20379  dr. Jernej Mlekuž  Kulturologija  Raziskovalec  2017 - 2020  417 
9.  24014  dr. Aleksander Panjek  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2017 - 2020  215 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.590 
2.  1822  Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije  Koper  1810014001  8.849 
Povzetek
Nadzor nad migracijami in migranti tvori relevanten vidik zgodovine migracij, ki mu  mednarodna historiografija, tudi pod vplivom aktualnih globalnih migracijskih procesov in z njimi povezanih izzivov, posveča vse večje zanimanje. V Sloveniji ta problematika še ni bila deležna pozornosti in obravnav, primerljivih z novejšimi študijami in koncepti. Slovenski »primer« vsebuje zaradi zgodovinskih razlogov (med temi pripadnosti različnim državnim kontekstom in migracijskim režimom) mnoge specifike, in odpira mnoga izvirna vprašanja.   Namen projekta je raziskati sisteme državnega nadzorovanja migracij na Slovenskem v zgodovinski perspektivi od srede 19. stoletja do nastanka samostojne Slovenije. Cilj raziskave je osvetliti razvoj, značilnosti in implementacije migracijskih režimov in migracijskih politik, ki so v vsakokratnih državnih okvirih in zgodovinskih fazah urejali vprašanje migracij ter odnos do migrantov. S tem želi raziskava prispevati novo perspektivo branja zgodovine migracij na Slovenskem kot tudi k razumevanju izjemne aktualnosti problematike migracij na Slovenskem.   Izvirnost projekta je v tematizaciji problematike, ki se je dosedanje študije o zgodovini migracij na Slovenskem dotaknejo samo obrobno, in konceptualizaciji ter kontekstualizaciji v skladu s sodobnimi teoretičnimi in metodološkimi pristopi ter novimi analitičnimi perspektivami, ki so se uveljavile na področju mednarodnih študij o zgodovini migracij. Izvirnost je tudi v problematizaciji mnogih vidikov zgodovine slovenskih migracij, med temi relacije med migracijami, nacionalno idejo in državo.   Relevantnost in potencialni vpliv rezultatov: projekt bo prvič tematsko izpostavil in ponudil kompleksen vpogled v slabo poznano problematiko migracijskega nadzora na Slovenskem. Rezultati raziskave bodo na voljo strokovni in širši javnosti. Neposredno bodo uporabni tudi za mednarodni študijski program EMMIR (European Master in Migration and Intercultural Relations) in za študijske programe s področja zgodovine in drugih humanističnih ved, sociologije in migracijskih študij na visokošolskih ustanovah, v katerih sodelujejo člani projektne skupine. Potencialni vpliv rezultatov je tudi na aktualno razpravo o upravljanju migracij na Slovenskem.
Pomen za razvoj znanosti
Projekt opredeljuje novo tematsko področje in odpira novo problemsko perspektivo preučevanja in branja zgodovine migracij na Slovenskem. Pri tem uveljavlja konceptualne nastavke in metodološke pristope, ki jih je razvilo mednarodno zgodovinopisje. Hkrati pa paradigme dodatno problematizira in razvija v luči specifik slovenskega konteksta. Projekt postavlja slovenski »primer« na mednarodni zemljevid zgodovine migracijskega nadzora in opozarja na »partikularizme«, ki so ključni za razumevanje različnih ravni in mnogoterih implikacij problematike. Zaradi prepletenosti vprašanja migracijskega nadzora z mnogimi vidiki družbene, ekonomske, politične in kulturne zgodovine prispeva tudi k problematizaciji zgodovine teh tematskih področij. Pri tem izpostavlja vlogo migracij in njihovega preučevanja v tolmačenju zgodovine na Slovenskem. Hkrati se povezuje tudi z drugimi disciplinami in odpira nova vprašanja na ravni interdisciplinarnega preučevanja migracij.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskava ima nasploh, poleg akademske sfere, med svojimi naslovniki tudi državo in njene institucije, politiko in širšo slovensko družbo. S širjenjem znanja o zgodovini migracij in specifično o temi migracijskega nadzora želi prispevati k zavedanju o preteklih izkušnjah. Pri tem izpostavlja stalnost problematike nadzora v teku zgodovine, razvoj nadzornih sistemov, dejavnikov, ki jih generirajo, in interesov, ki jih upravljajo. S tem želi prispevati kritične inštrumente za racionalno soočenje s sodobnimi migracijami ter z njimi povezanimi izzivi. Rezultati projekta imajo neposredni družbeni pomen za državno upravo in slovenski družbeni razvoj, v kolikor lahko vplivajo na oblikovanje politik in strategij odnosa republike Slovenije do migracijskega vprašanja. Prek neposredne in posredne diseminacije vnašajo strokovne elemente in spoznanja tudi v javno razpravo o problematiki migracij. Objave rezultatov projekta ( v slovenskem in angleškem jeziku) bodo neposredno uporabne tudi v učnem procesu za mednarodni študijski program EMMIR (European Master in Migration and Intercultural Relations) in na drugih programih slovenskih univerz, v katerih sodelujejo člani projektne skupine. To so podiplomski program Primerjalni študij idej in kultur (Univerza v Novi Gorici, Fakulteta za humanistiko) in podiplomski program Zgodovina Evrope in Sredozemlja (Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije).
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Vmesno poročilo, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno