Projekti / Programi
Predmeti in krajine. Strukturiranost notranjskih železnodobnih skupnosti.
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.02.00 |
Humanistika |
Arheologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H340 |
Humanistične vede |
Arheologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.01 |
Humanistične vede |
Zgodovina in arheologija |
JZ Slovenija, Notranjska, železna doba, rimska doba, prostorska in poselitvena arheologija, lidar, naselbine, drobne najdbe, depoji, ingoti
Raziskovalci (11)
Organizacije (3)
Povzetek
Kulturno podobo železnodobnih družb zaledja severnega Jadrana in obrobja jugovzhodnih Alp prepoznavamo v izoblikovanju razdrobljenih ozemeljskih skupnosti. Glavna značilnost železnodobnih družb, primerjaje s predhodnim obdobjem pozne bronaste dobe, se zdi pojav izrazite družbene razslojenosti z vzpostavljeno hierarhijo. Vzpostavitev hierarhije je bila značilna tudi pri obvladovanju prostora. V Sloveniji, torej tudi v njenem JZ delu (Notranjska in Kras) so bile glavni vir za razumevanje pozne prazgodovinske poselitve utrjene, večinoma višinske, naselbine oz. gradišča. Gradnja in poselitev gradišč je bila značilna že v pozni bronasti dobi, a vendar je vrhunec gradnje obzidij ter vzpostavitev prostorske hierarhije gradišč predvsem fenomen železne dobe. Notranjska je izjemno obetavno območje tudi za študije poselitvenih dinamik na prehodu med pozno prazgodovino (latensko obdobje) in rimsko dobo.
V raziskavi želimo vzpostaviti neposredno povezavo med strukturiranostjo družb notranjskih železnodobnih skupnosti, kakršna se kaže na nivoju drobne materialne kulture in v krajini. Izhajali bomo iz dveh virov podatkov. Prvi vir je arheološka interpretacija lidarskih posnetkov (izraz lidar je okrajšava za Laser Imaging Detection and Ranging oziroma lasersko lasersko snemanje, zaznavanje in merjenje razdalj), dopolnjena s preverjanjem na terenu. Drugi vir so tipokronološke in arheometrične analize drobnih arheoloških najdb.
Nabor izhodiščnih podatkov je obetaven. Zgolj na območju Pivke, Knežaka in Ilirske Bistrice smo z analizo lidarskih podatkov leta 2015 uspeli prepoznati sledove pozno prazgodovinske in antične krajine s prek 2000 arheološkimi znaki (glej priloženo sliko). Večino arheoloških znakov razumemo kot sledove iz železne in rimske dobe. Na drugi strani razpolagamo s tukajšnjih arheoloških najdišč z velikim številom drobnih arheoloških najdb. V prvi vrsti se bomo posvetili železnodobnim depojem mešane sestave in posameznim najdbam odlomkov bronastih uhatih sekir ter odlomkov raznovrstnih bronastih ingotov z gradišč. Menimo, da lahko te najdbe vsebinsko neposredno povežemo s teritorialno organiziranim prostorom. Ključna predpostavka je, da je bila velika prostorska razširjenost teh predmetov povezana z njihovo izmenjalno oz. predmonetarno namembnostjo. Govorimo o denarju pred denarjem. Pogostost in številčnost razdrobljenih bronastih predmetov (največkrat uhatih sekir in ingotov) na notranjskih gradiščih različnih rangov nakazuje obstoj predmonetarnega sistema, ki je bil kompleksnejši od izmenjave med elitami.
Pričakujemo, da se bo domnevna izmenjalna oz. predmonetarna namembnost obravnavanih bronastih predmetov odražala v njihovi elementarni sestavi. Elementarno sestavo predmetov bomo ugotavljali z neinvazivno metodo PIXE (proton induced X-ray emission).
Raziskava bo potekala v sodelovanju specialistov z več področji. Vključevala bo terensko preverjanje izbranih arheoloških znakov z usmerjenimi sistematičnimi intenzivnimi terenskimi pregledi, podpovršinskimi pregledi z mikro-sondami in arheološkimi izkopavanji majhnih površin. Podrobno bodo preučeni prostorski, stratigrafski in kronološki odnosi med izbranimi znaki, prav tako bomo analizirali vsakršne sledove človekove dejavnosti v povezavi z njimi. S tem bomo skušali razvozlati njihov pomen in rekonstruirati lokalno paleoekonomijo.
Projekt je zasnovan izrazito interdisciplinarno in vključuje raznovrstne analize, od arheoloških do arheozooloških, arheobotaničnih, prostorskih in arheometričnih. Rezultati bodo ovrednoteni v znanstveni monografiji o železnodobni pokrajini Notranjske, ki je predvidena kot rezultat projekta, in bo služila kot referenčno delo za študije in razumevanje družbenih in kulturnih procesov v železni dobi in na prehodu v rimsko dobo. Prispevala bo k razvoju slovenske arheološke stroke, uporabna bo ne zgolj v znanstvene, temveč tudi v izobraževalne namene ter za promocijo in ohranjanje kulturne dediščine.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskava bo pomembna za razvoj arheologije železne dobe in prehoda v rimsko dobo ter za področje vključevanja naravoslovnih metod v proučevanje premične arheološke dediščine.
Pričakovani rezultati projekta bodo v veliki meri razširili naše razumevanje
zahodnoslovenskih (predvsem notranjskih) oz. širše jugovzhodnoalpskih železnodobnih skupnosti, ki so bile v dosedanjih paradigmatskih okvirih preučevane predvsem v perspektivi njihovih identitet, kakršne izkazuje raznolikost grobnih običajev (razlikovanje med skupinami glede na gomilni, plani pokop, glede na inhumacijo, kremacijo pokojnikov).
V naši raziskavi bomo združil tehnike prostorske in poselitvene arheologije (analiza podatkov zračnega laserskega skeniranja površja / lidar v GIS okolju, preverjanje na terenu) ter ugotovitve poglobljene študije izbranih naselbinskih najdb (depoji mešane sestave, posamezne najdbe odlomkov uhatih sekir in različnih ingotov). Pri tem najdbe niso več samo točke v prostoru in lidarski podatki ne služijo zgolj izdelavi načrtov najdišč. Z vsebinsko povezavo obeh vrst podatkov se bo izpovednost povečala mnogokratno.
Poudarek na razširitvi paradigmatskih okvirov z novostmi v analogijah za regionalno primerljive naselbinske depoje dolgega trajanja (tipa San Francesco) in različnih ingotov med osrednjo Slovenijo, Notranjsko, Primorsko na eni ter severno etruščanskim prostorom na drugi strani bo dodatno poudaril že obstoječe analogije z etruščanskim svetom v izbranih drobnih najdbah. Te primerjave in sorodnosti se bodo torej izkazale tudi kot strukturne: predvidena predmonetarna vloga teh predmetov bo omenjene slovenske regije navezala na etruščanski prostor tudi v smislu predmonetarni sistemov.
Pomen za razvoj Slovenije
Projekt bo imel neposredni pomen za pozitiven razvoj Slovenije na področju gospodarstva, kulture, varovanja kulturne dediščine, razvoja narodne zavesti, razvoja mladih kadrov in promocije države.
Štirje sodelujoči raziskovalci so muzejski kustosi, zato bodo izsledki raziskav hitro vključeni v izdelke, ki so namenjeni najširšim javnostim (npr. razstave in spremljajoče publikacije, poljudni filmi, objave in predavanja).
Projekt bo prispevek h krepitvi družbene zavesti o izjemnosti arheološke dediščine na geostrateškem pomembnem območju Slovenije in o nujnosti njenega ohranjanja.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo,
zaključno poročilo
