Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Predmeti in krajine. Strukturiranost notranjskih železnodobnih skupnosti.

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.02.00  Humanistika  Arheologija   

Koda Veda Področje
H340  Humanistične vede  Arheologija 

Koda Veda Področje
6.01  Humanistične vede  Zgodovina in arheologija 
Ključne besede
JZ Slovenija, Notranjska, železna doba, rimska doba, prostorska in poselitvena arheologija, lidar, naselbine, drobne najdbe, depoji, ingoti
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (11)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  18462  dr. Maja Andrič  Arheologija  Raziskovalec  2017 - 2020  202 
2.  06253  dr. Janka Istenič  Arheologija  Raziskovalec  2017 - 2020  219 
3.  04034  dr. Peter Kos  Arheologija  Upokojeni raziskovalec  2017 - 2020  313 
4.  39658  Jure Kusetič  Arheologija  Raziskovalec  2018 - 2020  35 
5.  29628  dr. Boštjan Laharnar  Arheologija  Vodja projekta/programa  2017 - 2020  180 
6.  24055  Vesna Svetličič Turk  Arheologija  Raziskovalec  2017 - 2020  39 
7.  07716  dr. Žiga Šmit  Fizika  Raziskovalec  2017 - 2020  449 
8.  27737  dr. Benjamin Štular  Arheologija  Raziskovalec  2017 - 2020  250 
9.  27513  dr. Tjaša Tolar  Humanistika  Raziskovalec  2017 - 2020  218 
10.  20222  dr. Borut Toškan  Humanistika  Raziskovalec  2017 - 2020  359 
11.  10760  dr. Peter Turk  Arheologija  Raziskovalec  2017 - 2020  297 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0613  NARODNI MUZEJ SLOVENIJE  Ljubljana  5055482000  3.337 
2.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.654 
3.  1554  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fiziko  Ljubljana  1627007  31.580 
Povzetek
Kulturno podobo železnodobnih družb zaledja severnega Jadrana in obrobja jugovzhodnih Alp prepoznavamo v izoblikovanju razdrobljenih ozemeljskih skupnosti. Glavna značilnost železnodobnih družb, primerjaje s predhodnim obdobjem pozne bronaste dobe, se zdi pojav izrazite družbene razslojenosti z vzpostavljeno hierarhijo. Vzpostavitev hierarhije je bila značilna tudi pri obvladovanju prostora. V Sloveniji, torej tudi v njenem JZ delu (Notranjska in Kras) so bile glavni vir za razumevanje pozne prazgodovinske poselitve utrjene, večinoma višinske, naselbine oz. gradišča. Gradnja in poselitev gradišč je bila značilna že v pozni bronasti dobi, a vendar je vrhunec gradnje obzidij ter vzpostavitev prostorske hierarhije gradišč predvsem fenomen železne dobe. Notranjska je izjemno obetavno območje tudi za študije poselitvenih dinamik na prehodu med pozno prazgodovino (latensko obdobje) in rimsko dobo. V raziskavi želimo vzpostaviti neposredno povezavo med strukturiranostjo družb notranjskih železnodobnih skupnosti, kakršna se kaže na nivoju drobne materialne kulture in v krajini. Izhajali bomo iz dveh virov podatkov. Prvi vir je arheološka interpretacija lidarskih posnetkov (izraz lidar je okrajšava za Laser Imaging Detection and Ranging oziroma lasersko lasersko snemanje, zaznavanje in merjenje razdalj), dopolnjena s preverjanjem na terenu. Drugi vir so tipokronološke in arheometrične analize drobnih arheoloških najdb. Nabor izhodiščnih podatkov je obetaven. Zgolj na območju Pivke, Knežaka in Ilirske Bistrice smo z analizo lidarskih podatkov leta 2015 uspeli prepoznati sledove pozno prazgodovinske in antične krajine s prek 2000 arheološkimi znaki (glej priloženo sliko). Večino arheoloških znakov razumemo kot sledove iz železne in rimske dobe. Na drugi strani razpolagamo s tukajšnjih arheoloških najdišč z velikim številom drobnih arheoloških najdb. V prvi vrsti se bomo posvetili železnodobnim depojem mešane sestave in posameznim najdbam odlomkov bronastih uhatih sekir ter odlomkov raznovrstnih bronastih ingotov z gradišč. Menimo, da lahko te najdbe vsebinsko neposredno povežemo s teritorialno organiziranim prostorom. Ključna predpostavka je, da je bila velika prostorska razširjenost teh predmetov povezana z njihovo izmenjalno oz. predmonetarno namembnostjo. Govorimo o denarju pred denarjem. Pogostost in številčnost razdrobljenih bronastih predmetov (največkrat uhatih sekir in ingotov) na notranjskih gradiščih različnih rangov nakazuje obstoj predmonetarnega sistema, ki je bil kompleksnejši od izmenjave med elitami.   Pričakujemo, da se bo domnevna izmenjalna oz. predmonetarna namembnost obravnavanih bronastih predmetov odražala v njihovi elementarni sestavi. Elementarno sestavo predmetov bomo ugotavljali z neinvazivno metodo PIXE (proton induced X-ray emission).   Raziskava bo potekala v sodelovanju specialistov z več področji. Vključevala bo terensko preverjanje izbranih arheoloških znakov z usmerjenimi sistematičnimi intenzivnimi terenskimi pregledi, podpovršinskimi pregledi z mikro-sondami in arheološkimi izkopavanji majhnih površin. Podrobno bodo preučeni prostorski, stratigrafski in kronološki odnosi med izbranimi znaki, prav tako bomo analizirali vsakršne sledove človekove dejavnosti v povezavi z njimi. S tem bomo skušali razvozlati njihov pomen in rekonstruirati lokalno paleoekonomijo.   Projekt je zasnovan izrazito interdisciplinarno in vključuje raznovrstne analize, od arheoloških do arheozooloških, arheobotaničnih, prostorskih in arheometričnih. Rezultati bodo ovrednoteni v znanstveni monografiji o železnodobni pokrajini Notranjske, ki je predvidena kot rezultat projekta, in bo služila kot referenčno delo za študije in razumevanje družbenih in kulturnih procesov v železni dobi in na prehodu v rimsko dobo. Prispevala bo k razvoju slovenske arheološke stroke, uporabna bo ne zgolj v znanstvene, temveč tudi v izobraževalne namene ter za promocijo in ohranjanje kulturne dediščine.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskava bo pomembna za razvoj arheologije železne dobe in prehoda v rimsko dobo ter za področje vključevanja naravoslovnih metod v proučevanje premične arheološke dediščine.   Pričakovani rezultati projekta bodo v veliki meri razširili naše razumevanje zahodnoslovenskih (predvsem notranjskih) oz. širše jugovzhodnoalpskih železnodobnih skupnosti, ki so bile v dosedanjih paradigmatskih okvirih preučevane predvsem v perspektivi njihovih identitet, kakršne izkazuje raznolikost grobnih običajev (razlikovanje med skupinami glede na gomilni, plani pokop, glede na inhumacijo, kremacijo pokojnikov).   V naši raziskavi bomo združil tehnike prostorske in poselitvene arheologije (analiza podatkov zračnega laserskega skeniranja površja / lidar v GIS okolju, preverjanje na terenu) ter ugotovitve poglobljene študije izbranih naselbinskih najdb (depoji mešane sestave, posamezne najdbe odlomkov uhatih sekir in različnih ingotov). Pri tem najdbe niso več samo točke v prostoru in lidarski podatki ne služijo zgolj izdelavi načrtov najdišč. Z vsebinsko povezavo obeh vrst podatkov se bo izpovednost povečala mnogokratno.   Poudarek na razširitvi paradigmatskih okvirov z novostmi v analogijah za regionalno primerljive naselbinske depoje dolgega trajanja (tipa San Francesco) in različnih ingotov med osrednjo Slovenijo, Notranjsko, Primorsko na eni ter severno etruščanskim prostorom na drugi strani bo dodatno poudaril že obstoječe analogije z etruščanskim svetom v izbranih drobnih najdbah. Te primerjave in sorodnosti se bodo torej izkazale tudi kot strukturne: predvidena predmonetarna vloga teh predmetov bo omenjene slovenske regije navezala na etruščanski prostor tudi v smislu predmonetarni sistemov.
Pomen za razvoj Slovenije
Projekt bo imel neposredni pomen za pozitiven razvoj Slovenije na področju gospodarstva, kulture, varovanja kulturne dediščine, razvoja narodne zavesti, razvoja mladih kadrov in promocije države. Štirje sodelujoči raziskovalci so muzejski kustosi, zato bodo izsledki raziskav hitro vključeni v izdelke, ki so namenjeni najširšim javnostim (npr. razstave in spremljajoče publikacije, poljudni filmi, objave in predavanja). Projekt bo prispevek h krepitvi družbene zavesti o izjemnosti arheološke dediščine na geostrateškem pomembnem območju Slovenije in o nujnosti njenega ohranjanja.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Vmesno poročilo, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno