Projekti / Programi
Zavarovana območja ob slovensko-madžarski meji. Izzivi sodelovanja in trajnostnega razvoja
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.04.00 |
Humanistika |
Etnologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S220 |
Družboslovje |
Kulturna antropologija, etnologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.04 |
Družbene vede |
Sociologija |
varovano območje, meje, dediščina, trajnostni razvoj, preživetvene prakse, EU, Slovenija, Madžarska, Krajinski park Goričko, Narodni park Örszég
Raziskovalci (13)
Organizacije (3)
Povzetek
Projekt je zasnovan kot sodelovalna in primerjalna čezmejna raziskava o vlogi nedavno ustanovljenih zavarovanih območij – Krajinskega parka Goričko in Narodnega parka Őrség – ob slovensko-madžarski meji. Parka obsegata območja, ki jih je na obrobju razvoj zaobšel, vendar sta zdaj obravnavana kot idilična pokrajina z bogato kulturno zgodovino in izjemno biološko raznovrstnostjo ter potencialom, da postaneta središče vzdržnega regionalnega razvoja. Skupina slovenskih in madžarskih raziskovalcev bo etnografsko raziskala pomen obeh parkov ob meji, ki se je v preteklosti korenito spreminjala in je po pridružitvi obeh držav Evropski uniji in vključitvi v šengensko območje postala odprtejša kakor kadar koli prej. Vlogo obeh parkov v dnevnem življenju bo raziskala z vidika kulturnih praks in družbenih akterjev.
Cilj predloženega projekta je sodelovalna etnografska raziskava družbenega življenja Krajinskega parka Goričko in Narodnega parka Őrség kot povezanega slovensko-madžarskega čezmejnega območja in načinov, kako današnji niz mej vpliva na dnevno življenje v regiji. Raziskava temelji na ozadju specifičnih gospodarskih, kulturnih, zgodovinskih in političnih okoliščin in upoštevanju premikanja mej. Usmerjajo jo štirje glavni cilji:
1. Izpeljava etnografsko zasnovane historične analize obmejnega območja s pozornostjo na vlogo spreminjajoče se meje , kakor ta opredeljuje družbeno in demografsko pokrajino z vidika sprememb državnih sistemov, etničnih/manjšinskih skupnosti, čezmejnih povezav, selitvenih praks, strategij upravljanja z viri in preživetvenih strategij. Gre za zaris zgodovine parkov, podobnosti in razlik v njunem formalnem položaju in organizaciji upravljanja naravne in kulturne dediščine, razmerij do akterjev, ki živijo v ali blizu parka (vključno z razvojnimi organizacijami).
2. Etnografska analiza kulturne in naravne dediščine – režimi, prakse, rabe, percepcije, tj. ekonomskih, socialnih in simbolnih praks in fenomenov, tako tradicijskih (kmetijstvo, obrti) in sodobnih (vzdržni turizem, znamčenje) z vidika vloge in vplivov novih mej. Pri tem bodo upoštevane pomembne spremembe, ki so vplivale na meje (tranzicijski proces, evropska integracija, šengensko območje).
3. Določitev in mapiranje pomembnih družbenih akterjev na obmejnem območju z vidika obeh parkov (družbeni akterji, ustanove, organizacije, podjetja). To vključuje tudi institucionalno analizo administrativnega upravljanja parkov in skupne interese, vrednote in prakse akterjev – tako na državni in čezmejni ravni –, ki bi lahko spodbujali stike in sodelovanje. Preučena bodo polja komunikacije (sporne prakse in dialog) med akterji v parku (lokalnimi, regionalnimi, državnimi, čezmejnimi, naddržavnimi). Raziskane bodo podobnosti in razlike med okoliščinami na obeh straneh meje.
4. Analiza dinamike med obrobjem in središči na čezmejnem območju vključuje preučitev in opredelitev učinkov premikanja in prepustnosti mej, posebej v razmerju med središči in obrobjem. Ustvarjanje središčnosti in obrobnosti razumemo kot vzajemen družbeni proces, ki vključuje lokalne in zunajlokalne družbene in institucionalne akterje. Na podlagi historičnega pregleda premikanja mej in ustvarjanja obrobnosti se projekt osredinja na načine, kako so spremembe po hladni vojni, posebej z evropsko integracijo, preoblikovale razmerja med središči in obrobji.
Pomen za razvoj znanosti
Projekt predlaga večrazsežnostno in poglobljeno analizo dnevnega življenja in praks na zavarovanih območjih ob slovensko-madžarski meji, ki predstavlja laboratorij za nove poglede v raziskavah obmejnih območij, zavarovanih območij in vzdržnega razvoja. Pomembna dodana vrednost je njegov integralni in prijemalni pristop, in to na več ravneh. Prvič: projekt načrtuje raziskavo obmejnih parkov kot enoto, uresničila jo bo interdisciplinarna raziskovalna skupina. Raziskovalci bodo tako etnografsko preučili tematiko z vidika vseh prebivalcev tega v bistvu raznovrstnega območja, ne glede na kateri strani meje živijo.
Drugič: analiza uveljavlja integriran pristop za preučitev zavarovanega območja na podlagi koncepta antropocen, ki pomaga preseči modernistično nasprotje med naravo in kulturo ter učinkoviteje zaobseči kompleksno, vzajemno razmerje med vsemi akterji (človeškimi in nečloveškimi). To bo doseženo s komplementarno uporabo različnih raziskovalnih metodologij, razvitih v politični ekologiji, raziskavah biološke raznovrstnosti, historičnih analizah, etnografiji, mrežni analizi in etnografskem filmu.
Tretjič: raziskave bodo pri obravnavi posamičnih vprašanj povezale pristope “od zgoraj” (top-down) in “od spodaj” (bottom-up), kar bo raziskovalcem omogočilo, da ugotovijo razlike v poznavanju dnevnega življenja in praks na območju in vplivov sprememb mejnih režimov, vključno s sodobnim in tradicijskim znanjem in praksami upravljanja z zemljišči. Razlike v znanju se nanašajo posebej na prebivalce kot akterje na obrobnih obmejnih območjih; ti so namreč v razpoložljivih analizah večinoma prezrti. Zaradi tega bodo lokalni akterji obravnavani kot aktivni ustvarjalci in ne kot obrobni pasivni akterji ter tudi vključeni v produkcijo raziskovalnih spoznanj in njihovo širjenje.
Četrtič: projekt je namenjen krepitvi slovensko-madžarskega znanstvenega sodelovanja na skupnem raziskovalnem področju, poglobitvi znanja o skupnem izročilu in značilnostih sodobnega življenja ob meji, z vsemi zanje značilnimi procesi in posebnostmi. Raziskovalna skupina bo ugotovitve objavila v monografskih izdajah (v Sloveniji in na Madžarskem) in številnih znanstvenih člankih; med načrtovanimi dosežki sta tudi etnografska filma (slovenski in madžarski).
Raziskave bodo dopolnile in nadgradile dozdajšnje študije več znanstvenih področij, projekt pa bo imel tudi aplikativno razsežnost, ko bo obravnaval aktualne izzive, s katerimi se spoprijemajo prebivalci na zavarovanem obmejnem območju.
Pomen za razvoj Slovenije
Spoznanja raziskovalnega projekta niso mišljena le kot prispevek za znanstveno skupnost, krepitev znanstvenega razumevanja, dopolnjevanje znanja in uveljavljanje novih pristopov k razumevanju obmejnega območja. Pomembno je ta spoznanja širše predstaviti z etnografskimi filmi in razstavami, srečanji z lokalnimi skupnostmi in priporočili za vzdržen razvoj. Zato so namenjena tistim družbenim in institucionalnim akterjem, ki pripravljajo vzdržne razvojne strategije, iščejo nove oblike čezmejnega sodelovanja ob slovensko-madžarski meji in tudi načine, kako ravnati s kulturno dediščino in naravnimi vrednotami; to so mdr. tudi regionalne in državne ustanove (ministrstva, Slovenska razvojna agencija, nevladne organizacije, kulturna/etnična manjšinska društva, šole). Projekt bo prispeval pomembne primerjalne podatke za upravi obeh zavarovanih območij; to sta namreč ustanovi, ki sta najneposredneje vpleteni v čezmejno sodelovanje in ki lahko najbolje izkoristita znanje z obeh strani meje. Ugotovitve o dobrih praksah lokalnih akterjev bodo koristne in pomembne za kmetijstvo in turizem, pa tudi nastajajoča majhna podjetja, ki si prizadevajo preživeti z razvojem ali promovirati vzdržen razvoj območja.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo,
zaključno poročilo
