Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Slovenske misijonarke v Indiji: pozabljeno poglavje v medkulturnih odnosih

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.06.00  Humanistika  Kulturologija   

Koda Veda Področje
H290  Humanistične vede  Kolonialna zgodovina 

Koda Veda Področje
6.04  Humanistične vede  Umetnost (umetnost, umetnostna zgodovina, izvajanje umetnosti, glasba) 
Ključne besede
Slovenske misijonarke, Indija, ženska delovalnost, kolonijalizem, kulturni imperializem, orientalizem, srednja in vzhodna Evropa
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (7)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  19609  dr. Irena Avsenik Nabergoj  Literarne vede  Raziskovalec  2017 - 2020  579 
2.  06389  dr. Tamara Ditrich  Jezikoslovje  Raziskovalec  2017 - 2020  118 
3.  22570  dr. Nataša Gregorič Bon  Humanistika  Raziskovalec  2017 - 2020  155 
4.  33016  dr. Ana Jelnikar  Kulturologija  Vodja projekta  2017 - 2020  244 
5.  24430  dr. Helena Motoh  Filozofija  Raziskovalec  2017 - 2020  161 
6.  33466  dr. Maja Petrović-Šteger  Humanistika  Raziskovalec  2017 - 2020  136 
7.  19251  dr. Nataša Rogelja Caf  Antropologija  Raziskovalec  2017 - 2020  192 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  94.391 
2.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.423 
3.  1510  Znanstveno-raziskovalno središče Koper  Koper  7187416000  11.568 
Povzetek
Projekt raziskuje vlogo slovenskih misijonark iz nekdanje Jugoslavije, ki so v Indijo prišle v obdobju pred II. svet. vojno in po njej, ter razkriva pozabljeno poglavje kulturne zgodovine, ki obsega pomembne povezave med Indijo in osrednjo ter vzhodno Evropo, pri tem pa se raziskava zgodovinsko umešča v širši kulturološki teoretski okvir. Skozi multidisciplinarni pristop bo projekt na izviren in kritičen način premislil diskurzivni arhiv in osvetlil neraziskano razmerje med močjo in vedenjem, kot se to razkriva ob predlagani temi.    Prvi cilj projekta je raziskati in osvetliti individualne doprinose slovenskih misijonark k izobrazbi, družbeni prenovi, zdravstveni oskrbi in drugim aktivnostim v (post)kolonialni Indiji. Drugi cilj raziskave je primerjati raziskovalne rezultate s sodobnimi debatami, povezanimi s (post-)kolonializmom, evangelizacijo, izobraževanjem žensk, kastami, staroselskostjo, pa tudi z vlogo religije, opredeljeno kot motivacijsko silo v vsakdanjem življenju. Sledeč takšnim nastavkom se bo  raziskava ukvarjala s tematikami, ki so v osrčju perečega vprašanja postkolonialne modernosti v Indiji.    Teoretsko se raziskava prek analize družbeno-zgodovinskih in osebnostnih dejavnikov, ki so slovenske misijonarke motivirali, da so zapustile svoje rojstne države, umešča med kulturološke študije, ki jih zanima pomen (ženske) delovalnosti oz. tvornosti (ang. agency) v okolju, prežetim z verskimi, etničnimi, spolnimi in kulturnimi hierarhijami. Raziskava namreč predpostavlja, da so bile nekatere misijonarke kljub svoji podrejeni vlogi in nevidnosti dejavne akterke v procesu družbenih sprememb. Projekt še v zadnjem trenutku združuje arhivsko raziskavo z ustnim zgodovinopisjem (intervjuji z zadnjo generacijo evropskih redovnic), hkrati pa bistveno presega zgolj deskriptivno biografijo slovenskih misijonark. Izsledke konkretnih biografij bomo raziskovalci uporabili za kritično obogatitev obstoječih študij na temo krščanskih misijonov v Indiji, ki se osredotočajo predvsem na aktivnosti kolonizatorjev (večinoma britanskih) in so privrženi tezi o misijonarskem kolonializmu. Predvidevamo, da bo projekt s preizpraševanjem različnih teorij o orientalizmu priskrbel alternativne utemeljitve prevladujočim pristopom razumevanja kulturnih odnosov med Indijo in Evropo. Kot analitsko orodje bomo uporabljali koncept vmesnosti (ang. in-betweeness) in ‘skrite zapise’, s katerimi bomo laže konceptualizirali specifično pozicioniranost slovenskih misijonark. Ker so te prihajale iz Balkana, so bile znotraj posvojenih, večinoma evropskih redov, pogosto obravnavane kot ne-dovolj evropske, medtem ko je domače prebivalstvo v njih še vedno videlo pripadnice rasno superiornega evropskega sveta. Prav tu se nam torej postavlja vprašanje, kako je ta ‘vmesni’ položaj vplival na njihov občutek delovalnosti v okviru poslanstva, ki so mu sledile. Nadalje bo predlagana raziskava skozi kritično analizo diskurzov misijonarskega pisanja, ki je bilo široko diseminirano v katoliških območjih nekdanje Jugoslavije v času med obema vojnama, ponudila svež vpogled v manj znano področje interkulturnih odnosov med Indijo in Evropo, področje ki je pomembno tako za slovensko kot tudi za mednarodno raziskovalno prizorišče. Metodološko projekt načrtuje arhivske raziskave, zbiranje in analizo oralne zgodovine, etnografsko dokumentiranje podatkov skupaj z diskurzivno analizo primarnih in sekundarnih virov, vključno z literarnimi deli in vizualnim gradivom. Tema, ki je doslej ostajala zaprta bolj ali manj znotraj zidov religioznih redov, bo tako osvetljena kot kompleksni interkulturni fenomen, ki si zasluži kritično pozornost z vidikov različnih, medsebojno povezanih disciplin, kot so moderna zgodovina, antropologija, študije spolov, filozofija in religiologija. Z namenom zagotavljanja relevatne ekspertize jezikov, disciplin in metodologij in s ciljem uspešnega izvajanja projekta, bo raziskovalno skupino poleg vodje projekta sestavljalo še 5 raziskovalk (in 1 sveto
Pomen za razvoj znanosti
Rezultati predlagane študije bodo omogočili večjo razpoznavnost krščanskih misijonark in misijonarjev v Indiji in pomembno prispevali k zgodovini misijonarskega delovanja in njegove vloge. Z razgrnitvijo večplastnih, osebnih zgodb misijonark in njihove delovalnosti, bo vsebina raziskave vplivala na premostitev marsikaterih stereotipov in predpostavk o misijonarskem kolonializmu. Ker se bo študija konkretno ukvarjala s slovenskimi misijonarkami in jih s tem umestila v širši kontekst misijonarskega izobraževanja in ženskega socialnega dela v Indiji, je začrtana raziskava potencialno prebojna iz naslednjih vidikov:    (a) prvič bo predstavil osebne in poklicne zgodovine vzhodnoevropskih in srednjeevropskih misijonark, ki so jih dominantne zahodnoevropske perspektive odrivale na obrobje;   (b) razširil bo pogled na medkulturno komunikacijo med Slovenci in Indijci v 20. stoletju s pomočjo preučevanja virov, ki še niso bili primerno raziskani oz. preučeni iz medkulturne perspektive. S tem bo osvetlil zgodovinsko vlogo Slovencev v evro-azijski medkulturni izmenjavi, slovenski misijonarji so bili namreč povezani tudi ravno z nekaterimi izmed najbolj slovitih misijonarskih šol (kot npr. St. Xavier’s College in Loreto College).   (c) prispeval bo k aktualnim debatam o misijonarskih aktivnostih v Indiji s tem, da bo pripoznal bistveno vlogo ženskih dejavnic, ki jih je znanost doslej večinoma prezrla; poleg tega pa bo ta pristop lahko natančneje opredelil nekatere teoretske koncepte, povezane s tematiko družbenega spola, žensko delovalnostjo, subalternostjo, orientalizmi itd.;   (d) z vpeljavo liminalnega pogleda na slovenske/jugoslovanske misijonarke bo prispeval tudi večplastno in bolj kompleksno perspektivo, ki seže onkraj polarnosti Vzhod-Zahod, ki je sicer še vedno prevladujoča v analizah kolonialnih diskurzov;   (e) poleg predvidenega teoretskega učinka bo projekt ponudil tudi inovativne pristope – s kompleksnim premislekom postkolonialnih perspektiv, prepletom postkolonialnih študij s študijami spola, poskusom misliti koncept liminalnosti znotraj orientalistične paradigme, obravnavo religijske teme s sekularnih vidikov. Poleg tega pa bo metodološke prelome zahtevala sama izbira metode: kombinacija pristopa, ki temelji na arhivskih raziskavah in dela z ustnimi zgodovinami;   (f) študija primera odpira nove raziskovalne poti za raziskovalce, ki se ukvarjajo z Latinsko Ameriko, Afriko in ostalimi predeli Azije (Kitajsko in Japonsko) in ki prihajajo   iz različnih disciplin, kot so sociologija religije, ženske študije, moderna zgodovina, študije migracij, antropologija, psihologija, ipd. Nenazadnje pa ima vsebina predlaganega projekta potencial za nadaljne primerjalne raziskave, ki lahko vodijo v nova sodelovanja z raziskovalci misijonarjev in redovnic v nekrščanskih izročilih, kot na primer v budizmu in jainizmu.
Pomen za razvoj Slovenije
Neposredni učinki in pomen predlaganega projekta za družbo in gospodarstvo izhajajo predvsem iz tega, da bo v njem predstavljena tematika, ki je nedvomno pomembno in doslej povsem spregledano kulturnozgodovinsko poglavje o povezavi Slovenije s svetom. Opozorili bomo na posebno vlogo, ki so jo Slovenci odigrali znotraj krščanskih misijonov v obdobju burnega indijskega 20. stoletja, s tem pa ne le inovativno prispevali k razvoju znanosti ampak tudi omogočili zgodovinsko podkrepljeno poročilo o medsebojnih odnosih in uporabno podlago za sedanje in bodoče kulturne in poslovne povezave med Slovenijo in Indijo. V globaliziranem in konfliktnem svetu, v katerem Indija postaja vse pomembnejši igralec na mednarodnem prizorišču, hkrati pa je vse pogosteje govora o “trku civilizacij”, postaja nujno prav razumevanje vloge religije v človeških življenjih s kritične sekularne perspektive. Z drugačno paradigmo za mišljenje o tematiki, ki je običajno razumljena kot religijska, želi naša raziskava delovati tudi v korist ključnih akterjev kulturno-politične sfere (od učiteljev in akademskih krogov do predstavnikov nevladnega sektorja, različnih religij, pa tudi študentov in novinarjev). Da bi izsledki naših raziskav lahko obogatili študijske programe na različnih ravneh poučevanja,se želimo povezati tudi z državnimi in zasebnimi univerzami v Sloveniji in Indiji. Prizadevali si bomo za diseminacijo izsledkov raziskav v medijih (TV, radio, tiskani mediji, svetovni splet) in v okviru multimedijske razstave, ki bo organizirana s podporo Veleposlaništva Indije in lokalnih skupnosti. S takšnim medinstitucionalnim in interdisciplinarnim sodelovanjem ter z načrtovano kasnejšo zasnovo TV dokumentarnega filma si bomo prizadevali, da bi vedenje o slovenskih misijonarkah v Indiji seglo onkraj zgolj akademskega okolja v javno sfero, kamor tudi sodi.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Vmesno poročilo, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno