Projekti / Programi
Slovenska literatura in družbene spremembe: nacionalna država, demokratizacija in tranzicijska navzkrižja
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.07.00 |
Humanistika |
Literarne vede |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H390 |
Humanistične vede |
Splošna in primerjalna književnost, literarna kritika, literarna teorija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.02 |
Humanistične vede |
Jeziki in književnost |
Primerjalna književnost, literarna zgodovina, kulturna zgodovina, slovenska književnost 1945 - 1991 in 1991-, literatura in družba
Raziskovalci (12)
Organizacije (3)
Povzetek
Leta 1989 je bila v Sloveniji, 44 let po končani drugi svetovni vojni in komunističnem prevzemu oblasti, vzpostavljena politična demokracija v obliki večstrankarskega parlamentarnega sistema, leta 1991 pa je Slovenija prvič v svoji zgodovini postala tudi samostojna država. Oba dogodka – prvi simultan z razpadom komunističnih režimov v Vzhodni Evropi, drugi povezan z razpadom Jugoslavije – sta močno zarezala ne le v slovensko družbo, temveč tudi v njeno kulturno in umetnostno sfero. Osnovni cilj projekta je raziskati, kakšne spremembe je doživel slovenski literarni sistem ob teh preobratih in kakšna je družbena vloga literature v novih okoliščinah.
Začetna točka raziskave je ustaljena predstava o tradicionalni družbeni vlogi slovenske literature, kot se je oblikovala v 19. stoletju. Slovenci so tedaj živeli v Avstro-Ogrski in niso bili polnopravna nacija z lastnimi državnimi institucijami. Po mnenju mnogih literarnih zgodovinarjev je ta manko nadomeščala literatura, ki je ob estetski funkciji enako (ali še bolj) močno izpolnjevala narodno ohranjevalno oziroma konstitutivno funkcijo. Ti dve funkciji sta bili v medsebojni interakciji, tako da je narodno konstitutivna funkcija vplivala na izoblikovanje tipičnih literarnih konstant (na primer liričnost, dajanje prednosti krajšim oblikam, pasivni, hrepenenjski romaneskni junaki itn.) slovenske literature, ki naj bi veljale za njen celotni razvoj.
Zlasti po letu 1945, po komunističnem prevzemu oblasti v Jugoslaviji ter Sloveniji in po vzpostavitvi enopartijske diktature so nastopile okoliščine, ki so tradicionalno vlogo slovenske literature nekoliko modificirale. Ta je še vedno ostala nosilka družbeno kompenzacijske vloge, le da ni več nadomeščala manka nacionalne suverenosti, temveč manko osnovnih človekovih pravic in političnih svoboščin. V obdobju med letoma 1945 in 1991 je slovenska literatura to funkcijo opravljala na več načinov. Z estetskimi inovacijami je kljubovala uradnim literarno-ideološkim smernicam, z literarno mimikrijo je širila prostor svobode duha in pluralizma mišljenja, v estetski preobleki je kritizirala obstoječi sistem, odpirala je zamolčane teme aktualne in polpretekle zgodovine, ki so bile sicer tabuizirane, tako da se jih zgodovinopisje ni lotevalo, itn. Pri tem niso bili dejavni le posamezniki, temveč cele skupine, pogosto povezane ob literarnih revijah, ki so bile zato stalna tarča oblastne represije.
Raziskava bo kritično preučila in dopolnila obstoječa dognanja o obeh kompenzacijskih vlogah slovenske literature, tj. o nacionalni in politični. Več pozornosti bo posvetila predvsem družbeni vlogi literature v obdobju 1945–1991. Pri tem se bo posebej osredinila na to, kako je literatura s svojo politično kompenzacijsko vlogo v tem obdobju konkretno prispevala k demokratičnim procesom, ki so dosegli svoj zenit v vpeljavi parlamentarne demokracije in v slovenski osamosvojitvi.
Ob dosegi teh dveh ciljev se družbeno ozračje na Slovenskem znova pomembno spremeni. Slovenija, ki se je komaj znebila primeža večnacionalne skupnosti, vstopa v nove integracije: NATO, EU in druge. Družbene vrednote se spreminjajo, vpeljuje se groba različica liberalnega kapitalizma, odvijajo se spopadi za »pravo« interpretacijo zgodovine, Slovenijo pestijo značilne težave države v tranziciji. Pojavljajo se tudi za Slovenijo specifični problemi: tako imenovani »izbrisani«, reaktualizacija slovenske ideološke razdvojenosti med drugo svetovno vojno, nostalgija po prejšnjem sistemu in državi itn.
Vse te spremembe vplivajo tudi na celotno literarno polje, ki doživi ustrezno modifikacijo, predvsem pa na samo literarno produkcijo, ki začne vse te značilne probleme tematizirati. Raziskava bo v tem svojem vsebinsko osrednjem delu te tematizacije problemsko analizirala in sistematizirala, obenem pa bo poskusila oceniti tudi naravo družbene vloge slovenske literature po letu 1991 ter jo primerjati s tisto v prejšnjih obdobjih.
Pomen za razvoj znanosti
Rezultati projekta bodo zapolnili nekatere ključne neraziskane, prazne lise literarnega zgodovinopisja. Prispevali bodo novo vednost o nekaterih dejavnikih literarnega polja, ki so danes, v obdobju spremenjene in nejasne družbene vloge literature, še posebej pomembni. Tako bosta opravljeni:
a) prva celovita analiza družbene vloge literature na Slovenskem in
b) prva celovita analiza slovenske literature po osamosvojitvi iz leta 1991, z vsemi strukturnimi spremembami tako družbenega kakor literarnega polja.
Obenem bodo rezultati dopolnili in nadgradili:
a) tradicionalna in novejša dognanj o specifiki slovenske literature in njeni družbeni vlogi ter
b) obstoječe raziskave obravnavanih avtorjev in njihovih opusov.
Vzpostavljena bo tudi prva pregledna tipologija poosamosvojitvene slovenske književnosti.
Vsi ti rezultati bodo referenčno izhodišče za nadaljnje raziskave na področjih slovenske literarne zgodovine, preučevanja posameznih avtorjev/avtoric in njihovih opusov, družbene vloge slovenske literature, razmerja med družbenim in estetskim v slovenski literaturi itn. Zaradi specifike projektne teme in pristopa bodo izsledki pomembni ne le za slovensko literarno vedo (in sicer zlasti za literarno didaktiko in zgodovino: rezultate projekta bodo morali nujno upoštevati vsi pregledi ali zgodovine slovenske literature do leta 1991, še posebej pa po letu 1991), temveč tudi za splošno zgodovinopisje, sociologijo in kulturno zgodovino.
Ena od prednostnih raziskovalnih tem na področju humanistike v EU je raziskovanje družbenih in kulturnih sprememb v Srednji, Vzhodni in Južni Evropi po letu 1990, v obdobju demokratizacije, tranzicije, globalizacije in novih integracij. Nekatere take raziskave – spodbuja jih tudi Evropska komisija – že potekajo, a nobena se ne ukvarja s to problematiko na Slovenskem. Predlagani projekt bo zato s svojimi rezultati, ki bodo objavljeni v slovenskem in angleškem jeziku ter dostopni v mednarodnih publikacijah, pomemben znanstveni prispevek tudi v mednarodnem pogledu.
Pomen za razvoj Slovenije
Za literarna dela je značilno, da pomembne življenjske in družbene teme v primerjavi z drugimi diskurzi upovedujejo plastično, nazorno, kompleksno, tudi zvečine brez ideološke zaslepljenosti, obenem pa tudi zavito v estetske konvencije. Prav zato so na primer slovenska literarna dela med letoma 1945 in 1991 imela tako pomembno vlogo: lahko so širila prostor svobode mišljenja, česar druga javna sredstva niso mogla početi v tej meri; lahko so vcepljala demokratične standarde, kar je bilo prek obstoječih političnih institucij nemogoče; lahko so obravnavale zgodovinske tabu teme, ki jih zgodovinopisje na Slovenskem ni smelo. Z vsem tem so pomembno vplivale na družbene spremembe, ki so se zgodile okoli leta 1990 (ni naključje, temveč logična posledica, da je leta 1988 nastala tako imenovana »pisateljska ustava« in da je v letih okoli 1990 pomembno politično vlogo odigralo več vidnih pisateljev).
Projekt bo prvič celovito obravnaval to dogajanje in tako omogočil boljše razumevanje procesov, ki so pripeljali do politične demokratizacije v Sloveniji in nazadnje do državne osamosvojitve; poleg tega bo projekt omogočil tudi boljše razumevanje vloge slovenske literature (in kulture) v teh procesih.
Z analizo strukturnih sprememb v slovenski literarni kulturi in družbi po letu 1990 ter družbene vloge literature v tem obdobju bodo projekt dodatno prispeval k ozaveščanju državljanov in državljank, pa tudi institucij države, o pomenu kulture in posebej literature za razvoj družbe in države.
Rezultati analiz posameznih tematskih sklopov slovenske poosamosvojitvene literature bodo tudi pomembno prispevali k družbeni avtorefleksiji o pomembnih aktualnih temah, kot so problem nacionalne identitete v obdobju globalizacije, v obdobju integracij v širše povezave in v obdobju krize teh integracij, problematika izbrisanih, problematika liberalnokapitalistične ureditve in potrošniške družbe, problematika družbenih manjšin, problematika jugonostalgije, predvsem pa problematika ideološke razdvojenosti in interpretacije polpretekle zgodovine. Glede tega zadnjega velja še posebej poudariti, da bodo rezultati raziskav prispevali k objektivnejši, ideološko in politično manj obremenjeni razpravi o polpretekli zgodovini, ki pomembno sooblikuje sodobno slovensko družbeno realnost.
Na gospodarskem področju bo komentiranje in arhiviranje (ne le prek objav, temveč tudi na spletni strani projekta) obravnavanih literarnih del in procesov, osvetljenih v novi luči in bolj celovito, predvidoma prispevalo k novim založniškim, časnikarskim in televizijskim projektom.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo
