Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Struktura in genealogija indiference: logika - epistemologija - ideologija

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.10.00  Humanistika  Filozofija   

Koda Veda Področje
H120  Humanistične vede  Sistematična filozofija, etika, estetika, metafizika, epistemologija, ideologija 
Ključne besede
indiferenca, negacija, ponavljanje, nič, novo, krivda, ideologija
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (6)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  05945  dr. Mladen Dolar  Filozofija  Raziskovalec  2017 - 2020  663 
2.  30792  dr. Jernej Habjan  Literarne vede  Raziskovalec  2017 - 2020  184 
3.  36342  dr. Simon Hajdini  Filozofija  Vodja projekta/programa  2017 - 2020  137 
4.  11798  dr. Zdravko Kobe  Humanistika  Raziskovalec  2017 - 2020  207 
5.  09979  dr. Slavoj Krečič Žižek  Filozofija  Raziskovalec  2017 - 2020  1.972 
6.  36343  dr. Lidija Šumah  Filozofija  Raziskovalec  2017 - 2020  45 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  93.582 
2.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.436 
Povzetek
Temeljni raziskovalni projekt izhaja iz 1) logiškega, 2) epistemološkega, 3) filozofsko-genealoškega in 4) ideološko-kritičnega statusa indiference v moderni dobi. Temeljni namen projekta je analiza strukture in zasnutje genealogije indiference. Projekt pri doseganju tega namena sledi štirim ključnim ciljem: 1) formulacija logiškega statusa negativnosti indiference, 2) eksplikacija epistemološkega problema indiference kot mehanizma produkcije novega v moderni dobi, 3) demonstracija osrednje vloge koncepta indiference v sprejetih genealogijah filozofskega pojma ponavljanja in 4) utilizacija tako dobljenega koncepta indiference za kritiko ideološke retorike krivdne ekonomije.
Pomen za razvoj znanosti
Projekt z realizacijo navedenih ciljev in z uporabo ustreznih ukrepov za razširjanje rezultatov izkazuje neposreden pomen za filozofijo in humanistiko ter posreden pomen za družboslovne vede, zlasti za politično ekonomijo. Projekt izpričuje pomen na teh dveh področjih: 1) Relevantnost za stroko: prispevek k: študijam negacije in negativnosti v logiki, psihoanalizi in nemški klasični filozofiji; sodobnim razpravam o ontološkem statusu indiference, inoperativnosti in logike preostanka; konceptualizaciji pojmovanj krivde in nedolžnosti; zgodovini znanosti in teorijam moderne subjektivnosti; zgodovini in genealogijam moderne filozofije; literarno-teoretskim študijam; študijam antisemitizma, ideologije in ekonomije dolga. 2) Relevantnost za disciplino (in družbo): prispevek k: epistemološkim študijam statusa (ne)vednosti v moderni dobi; študijam zgodovine filozofije s posebnim poudarkom na razmerju med kontinentalno in analitično filozofijo v luči genealogije koncepta ponavljanja; etiki, filozofiji duha, filozofiji znanosti in politični filozofiji; refleksiji problema apatije ter politične, socialne, ekonomske in kulturne indiference v sodobnosti. Projekt lahko z novimi spoznanji na področju znanosti ter s prenosom mednarodno dosegljivega znanja deluje v javno korist za povečanje družbene blaginje, z osredotočanjem na refleksijo ovir družbenega napredka pa obenem prispeva h krepitvi in razvoju institucij. Projekt pospešuje mednarodno in medinstitucionalno sodelovanje ter prispeva k vzpostavitvi policentričnega modela razvoja znanosti in mrežnega povezovanja raziskovalnih organizacij
Pomen za razvoj Slovenije
Projekt ima neposredni pomen za področje izobraževanja, za univerze, raziskovalne ustanove in kulturni razvoj države. Indiferenca je eden poglavitnih moralnih, etičnih, političnih, institucionalnih in razvojnih problemov sodobne družbe. Projekt jemlje v premislek primerljivo literaturo in mobilizira različne pristope k reševanju tega problema, a jih obenem uporabi na kritičen način. Projekt vzpostavlja medinstitucionalno in mednarodno mrežo raziskovalcev z različnimi ozadji, ki jih druži interes za to problematiko in za njene neposredne etično-politične, socialno-ekonomske, kulturne in institucionalne implikacije. Neposreden pomen za družbo imajo vsi štirje sklopi projekta, zlasti pa četrti, ki se posveča zasnutju izvirnega koncepta krivde za nič, ki ima neposredne konsekvence ne le za razumevanje dolžniške krize, ampak tudi za razumevanje političnega diskurza aktualne begunske krize, s katero se sooča Evropska unija. V tem oziru bi temeljit znanstveni spoprijem s tematiko indiference neposredno posegel v družbeni, ekonomski, politični in kulturni prostor.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Vmesno poročilo, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno