Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Evropa kot filozofska ideja in politični subjekt

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.10.00  Humanistika  Filozofija   

Koda Veda Področje
H001  Humanistične vede  Filozofija 

Koda Veda Področje
6.03  Humanistične vede  Filozofija, religija in etika 
Ključne besede
evropska kriza, ideja Evrope, Evropa kot politični subjekt, neoliberalizem, demokracija, postdemokracija, subjektivacija, politična konstitucija
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (15)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  30790  dr. Rok Benčin  Filozofija  Raziskovalec  2017 - 2020  182 
2.  22569  dr. Aleš Bunta  Humanistika  Raziskovalec  2017 - 2020  72 
3.  06589  dr. Aleš Erjavec  Filozofija  Upokojeni raziskovalec  2017 - 2020  755 
4.  11486  dr. Marina Gržinić Mauhler  Filozofija  Raziskovalec  2017 - 2020  1.631 
5.  13472  dr. Peter Klepec  Filozofija  Raziskovalec  2017 - 2020  273 
6.  30660  dr. Gregor Kroupa  Filozofija  Raziskovalec  2017 - 2020  48 
7.  09251  dr. Tomaž Mastnak  Filozofija  Upokojeni raziskovalec  2017 - 2020  852 
8.  29356  dr. Gregor Moder  Filozofija  Raziskovalec  2017 - 2020  147 
9.  33358  dr. Boštjan Nedoh  Filozofija  Raziskovalec  2017 - 2020  125 
10.  04849  dr. Igor Pribac  Filozofija  Raziskovalec  2017 - 2020  408 
11.  02155  dr. Radivoj Riha  Filozofija  Raziskovalec  2017 - 2020  319 
12.  06397  dr. Jelica Šumič Riha  Filozofija  Vodja projekta/programa  2017 - 2020  364 
13.  28442  dr. Tadej Troha  Filozofija  Raziskovalec  2017 - 2020  255 
14.  12330  dr. Matjaž Vesel  Filozofija  Raziskovalec  2017 - 2020  167 
15.  11158  dr. Alenka Zupančič Žerdin  Filozofija  Raziskovalec  2017 - 2020  399 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  93.513 
2.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.577 
Povzetek
Aktualne diskusije o kriznih fenomenih v Evropi, predvsem pa o načinih njihovega reševanja (delovanje državnih institucij, humanitarnih organizacij, civilne družbe) in odzivih nanje (nove oblike nacionalizma in populizma), zaznamuje nova dilema: ali je projekt evropske integracije, ki je bila zamišljena kot novi model transnacionalne demokracije in suverenosti, spodletel projekt in bi bilo treba »končati z Evropo«, ali pa si je treba prizadevati za vzpostavitev »druge Evrope«, ki zahteva nove politične in filozofske temelje. Teza, ki jo zagovarja projekt, je, da krizni diskurz, ki narekuje urgentno reševanje problemov v okviru danih koordinat, v resnici onemogoča produktivno reševanje krize, ker zamegli eno temeljnih razsežnosti današnje evropske realnosti: evropska skupnost je entiteta v nastajanju, ki za svoje ohranjanje in nadaljnji obstoj zahteva nenehne družbene, politične, kulturne in ekonomske, predvsem pa filozofske invencije. Evropa kot politični subjekt je po svoji naravi filozofska invencija, ki pa jo lahko artikuliramo le v razmerju do njene zgodovine. Projekt izhaja iz hipoteze, da je nezadovoljiva filozofska utemeljitev Evrope kot političnega subjekta (ki se lahko konstituira samo, če se opira na idejo Evrope) integralni del današnje krize Evrope kot političnega projekta. Iz perspektive te hipoteze izhaja, da Evrope kot političnega projekta ne moremo misliti ločeno od Evrope kot filozofskega projekta. Ekonomsko-politično-družbena kriza evropskega projekta, ki smo ji priča v današnjem času, je zato tudi kriza filozofske refleksije ideje Evrope in Evrope kot političnega subjekta, ki naj bi se na to idejo opiral. Cilj projekta ni podati neko vseobsežno definicije ideje Evrope, ki bi lahko služila kot temelj bodočih skupnih prizadevanj združene Evrope, pač pa prispevati k premisleku samega razmerja med idejo in subjektivacijo, ki je osnovano na pojmovanju ideje kot izhodišča v nastajanju ter subjekta kot premestitve meja politično možnega. Raziskovalni projekt bo prispeval k nujnemu premisleku Evrope kot filozofske ideje in kot političnega subjekta, izhajajoč iz treh temeljnih razsežnosti: 1. Izvirnost in obenem novost pričujočega raziskovalnega pristopa v premišljanju Evrope kot ideje in političnega subjekta je v tem, da bo to premišljanje zasidral v rekonstrukcijo zgodovine evropske ideje. 2. Drugi raziskovalni cilj je analizirati naravo sedanje krize in pokazati, da je poglavitni vzrok sedanje krize v tem, da je bila EU ustanovljena v veliki meri zgolj na ekonomski podlagi, kar je posledično pripeljalo do njenega današnjega politično-konstitucionalnega deficita. 3. Ker je za Evropo kot politični subjekt konstitutivna ideja Evrope, je za filozofsko utemeljitev Evrope kot političnega subjekta nujno boljše poznavanje in razumevanje ideje Evrope. Hkrati s tem je nujen tudi ponovni premislek filozofskega pojma subjekta v njegovih različnih razsežnostih. Zato je tretji cilj projekta, da na podlagi raziskave ideje Evrope in presoje tako različnih filozofskih teorij subjekta, kakor tudi psihoanalitične konceptualizacije subjekta, prispeva k razdelavi splošne teorije subjekta, ki bi bila primerna za premislek Evrope kot političnega subjekta. Končni sintetični cilj projekta je predstaviti koncept političnega subjekta Evrope, ki se vzpostavlja kot emancipatorna, egalitarno-univerzalna intervencija v politično situacijo, ki tvori idejo Evrope v nastajanju.
Pomen za razvoj znanosti
Predlagani projekt kritično osvetljuje eno ključnih vprašanj našega časa: krizo v vsj njeni kompleksnosti (ekonomska-dolžniška kriza, politično-demokratični deficit v EU, socialna – migracijska oz. begunska kriza), iz perspektive, ki je odločno filozofska. Kriza ne zadeva le politike in ekonomije, marveč bistveno posega tudi v samo filozofijo in od nje terja, da na novo zastavi svoje razmerje do politike kot tudi do drugih disciplin (zgodovina, pravna teorija, ekonomija, antropologija, sociologija, psihoanaliza itn.), ki zaradi same narave objekta raziskave nujno posegajo v aktualne diskusije o njem. Osnovni pomen projekta za razvoj filozofije je premislek filozofskih temeljev ideje Evrope in konceptov sodobne politične filozofije v luči sodobne politično-ekonomsko-družbene situacije v Evropi. Namen projekta je rekonceptualizacija nekaterih temeljnih filozofskih pojmov (subjekt, ideja), ki bo omogočila bolj poglobljeno filozofsko mišljenje našega časa. Filozofsko raziskavo o zgodovinskem trajektoriju Evrope bomo izoblikovali z namenom zapolnitve očitnih vrzeli, ki so kljub razmeroma velikemu zanimanju za zgodovino združevanja Evrope nastale prav pri vprašanju razmerja med filozofskimi temelji, politično-gospodarskimi interesi in dejanskimi procesi združevanja Evrope. Izvirni prispevek projekta bo prav konceptualizacija transformacij družbene vezi, ki jih narekuje neoliberalna politika, in novih oblik političih subjektivacij, ki jih lahko razumemo le z reformulacijo pojma populizma. Z vidika neposrednega pomena pričujočega projekta za filozofijo, je treba izpostaviti izvirno rekonceptualizacijo nekaterih ključnih filozofskih pojmov, kot so subjekt, ideja, univeralno, konstitucijo, ki bo filozofijo omogočila, da se bolje spoprime s problemi našega časa, obenem pa spodbujala razvijanje nobih oblik interdisciplinarne raziskave. Poglobljena analiza zgodovine ideje Evrope tako izpostavlja točke konvergence med filozofijo, zgodovino, pravno teorijo, ekonomijo in religiologijo. Vprašanja, kot so konstitucionalni deficit, nove modalitete subjektivacije, populizem, postdemoktacija itn. so ključna za razumevanje evolucije sedanje krize in možnosti za njeno reševanje. Obenem pa ponujajo trdno podlago za produktivno sodelovanje med filozofijo, sociologijo, politično in pravno teorijo ter prishoanalizo. S tem pa bo dosežen tudi bolj daljnosežni pomen projekta: na eni strani znotrajfilozofski pomen, saj ima predelava pojmov subjekta in ideje svoje implikacije za filozofijo v celoti, ne le za ožje področje politične filozofije, na drugi strani pa zunajfilozofski pomen, saj bo projekt prispeval k širši relevantnosti filozofije za druga področja raziskav.
Pomen za razvoj Slovenije
Eden poglavitnih ciljev pričujočega projekta, ki obravnava širše politične, ekonomske, pravne, humanitarne in družbene učinke krize, ki je zajela Evropo, je ta, da omogoči zavedanje temeljnih problemov, s katerimi se Evropa danes sooča. Projekt izhaja iz predpostavke, da razumevanje korenin aktualne krize omogoča boljši pogled v možnosti njene reštive. Filozofija upraviči svojo družbeno vlogo s tem, da izpostavi drugačne, daljnosežnejše vidike sodobne situacije. Politično-ekonomski ukrepi so v zadnjih letih pretresli temelje družbene vezi in porajali številne dvome o evropskih povezavah in predstavniškem političnem sistemu nasploh. Vzpostavitev trajnega izrednega stanja in poglabljanje ideoloških nasprotij vodijo v vse večjo negotovost. Drugi delovni sklop projekta bo z analizo posledic krize za demokratične procese prispeval k refleksiji dolgoročnejših škodljivih strukturnih posledic krize, ki jih prevladujoči politični in medijski diskurz urgentnih rešitev ne more in noče prepoznati. Projekt bo s filozofsko-zgodovinskim delom svojih raziskav prispeval k zavedanju idejnega ozadja izoblikovanja pojma Evrope, tako razsvetljenskih vrednot, na katerih temelji, kot tudi izključevalnega elementa, ki je v njem vseskozi navzoč. To bo omogočilo bolj poglobljeno razpravo o elementih ideje Evrope, ki bi lahko služili kot izhodišče za odprtje njene prihodnosti. Konceptualizacija ideje Evrope in Evrope kot političnega subjekta, bo neposredno obravnavala vidike prihodnosti Evrope. Prispevala bo k idejni podlagi redemokratizacije, temelječe na egalitarnosti in neizključevalni univerzalnosti. Kritična analiza kriznega diskurza kot tudi lastni rezultati projekta bodo prispevali k temu, da bo razumevanje problemov, s katerimi se sooča Evropa danes, in možnosti, ki so še odprte za njihovo reševanje, postavljeno na trdnejše temelje. Ena ključnih nalog projekta je tudi diseminacija, ki naj bi omogočila, da izsledki raziskav ne bi dosegli le znanstvene, ampak tudi širšo javnost.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Vmesno poročilo, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno