Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Okoljske spremembe in kraški vodni viri: vplivi, ranljivost in prilagoditve rabe prostora

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.12.01  Humanistika  Geografija  Fizična geografija 

Koda Veda Področje
P005  Naravoslovno-matematične vede  Geologija, fizična geografija 

Koda Veda Področje
5.07  Družbene vede  Ekonomska in družbena geografija 
Ključne besede
kras, okoljski problemi, količina in kakovost vode, prostorsko načrtovanje, prilagajanje okoljskim spremembam
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (22)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  12031  dr. Samar Al Sayegh Petkovšek  Varstvo okolja  Raziskovalec  2017 - 2018  330 
2.  37554  dr. Matej Blatnik  Geografija  Mladi raziskovalec  2017 - 2018  175 
3.  12033  mag. Mojca Bole  Kemija  Raziskovalec  2017 - 2018  1.773 
4.  14816  dr. Valentina Brečko Grubar  Geografija  Raziskovalec  2017 - 2020  252 
5.  17549  Franjo Drole    Tehnični sodelavec  2017 - 2020  104 
6.  16180  dr. Franci Gabrovšek  Mehanika  Raziskovalec  2017 - 2020  430 
7.  19901  Andrej Glinšek  Kemija  Raziskovalec  2017 - 2018  183 
8.  20692  dr. Barbara Goličnik Marušić  Urbanizem  Raziskovalec  2017 - 2020  232 
9.  09803  mag. Andrej Gulič  Urbanizem  Raziskovalec  2017 - 2020  491 
10.  23488  dr. Boštjan Kerbler  Urbanizem  Raziskovalec  2017 - 2020  344 
11.  38269  dr. Blaž Kogovšek  Geografija  Mladi raziskovalec  2017 - 2020  97 
12.  24614  dr. Gregor Kovačič  Geografija  Raziskovalec  2017 - 2020  319 
13.  36395  dr. Peter Kozel  Biologija  Raziskovalec  2017  56 
14.  38914  dr. Cyril Mayaud  Geologija  Raziskovalec  2017 - 2020  116 
15.  15858  dr. Zdenka Mazej Grudnik  Biologija  Raziskovalec  2019 - 2020  210 
16.  19899  mag. Klara Orešnik  Kemija  Raziskovalec  2017 - 2018  155 
17.  12605  dr. Metka Petrič  Geologija  Raziskovalec  2017 - 2020  501 
18.  15687  dr. Tanja Pipan  Naravoslovje  Raziskovalec  2017 - 2020  369 
19.  11296  Sergeja Praper Gulič  Urbanizem  Tehnični sodelavec  2017 - 2020  219 
20.  19904  Simona Šimon  Kemija  Raziskovalec  2019 - 2020  36 
21.  22574  dr. Nataša Viršek Ravbar  Geografija  Vodja projekta  2017 - 2020  440 
22.  17552  Mateja Zadel    Tehnični sodelavec  2017 - 2020 
Organizacije (4)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0505  Urbanistični inštitut Republike Slovenije  Ljubljana  5051703000  2.806 
2.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.410 
3.  1007  Eurofins ERICo Slovenija Inštitut za ekološke raziskave d.o.o.  Velenje  5583055000  2.442 
4.  1822  Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije  Koper  1810014001  8.994 
Povzetek
Spremembe okoljskih razmer, nastale zaradi naravnih dejavnikov in zaradi posrednega ali neposrednega človekovega delovanja, močno vplivajo na kroženje vode. Posledice se kažejo v postopnem spreminjanju bodisi lokalnih ali globalnih hidroloških razmer ter v pogostejšem pojavljanju in večjem obsegu naravnih nesreč ter drugih pojavov, ki prizadanejo različne elemente okolja in okoljske procese, vse ekonomske sektorje ter življenja. Vse bolj dolgotrajne učinke z zmanjševanjem vodnih zalog in kratkotrajne učinke z vedno bolj pogostim pojavljanjem ekstremnih dogodkov (poplave, suše) v prihodnje napovedujejo tudi dolgoročno merjeni meteorološki in hidrološki podatki ter simulacije. Zaradi posebnosti pretakanja podzemnih voda in velike dinamičnosti hidroloških procesov so vodonosniki s kraško poroznostjo še posebej ranljivi na učinke različnih okoljskih sprememb. Hkrati vse bolj narašča njihov pomen za oskrbo s pitno vodo, saj v svetu zagotavljajo že približno četrtino, v Evropi pa tretjino teh potreb. V Sloveniji kraški vodni viri oskrbujejo okoli polovico prebivalstva. Okoljske spremembe hkrati z grožnjo predstavljajo izziv predvsem za ustrezen prostorski razvoj območij bogatih s krasom. Zato je smotrno preveriti odzivnost in primernost sistema prostorskega načrtovanja glede na pričakovane vplive in ranljivost prostora ter sektorjev. Z vidika upravljanja vodnih virov manjka predvsem hkratno upoštevanje vplivov človekovega bivanja v prostoru in razvoja prostora ter dinamike gibanja vode in spremljajočih procesov. Kot dopolnilna ali alternativna rešitev se vse bolj uveljavljata sonaravni in ekosistemski pristop. Namen projekta je zato proučiti vplive okoljskih sprememb na kraške vodonosnike, oceniti njihovo ranljivost ter pripraviti predloge za primerno prilagajanje rabe prostora tem spremembam in upravljanje s kraškimi vodnimi viri. Ključni cilj projekta je razviti inovativni koncept za okoljskim spremembam prilagojeno načrtovanje prostora in upravljanje s kraškimi vodnimi viri na podlagi: i) ugotavljanja vplivanja okoljskih sprememb na kraško hidrologijo in zdravje ekosistemov; ii) ovrednotenja ranljivosti kraških vodonosnikov na okoljske spremembe; iii) ovrednotenja ranljivosti različnih sektorjev v času ekstremnih hidroloških pogojev (suše, poplave); iv) vpeljave sonaravnih in na ekosistemskem pristopu temelječih paradigm v prostorsko načrtovanje (t. i. NBS, EsA). Koncept bomo preverili na izbranih študijskih območjih in izdelali strokovna priporočila za okoljskim spremembam prilagojeni prostorski razvoj. Delo bo temeljilo na uporabi izredno interdisciplinarnih metod: statistične analize trendov in korelacija, zvezni in ciljni monitoring izvirov, kemijske in biološke laboratorijske analize, sledenje z naravnimi in umetnimi sledili ter uporabe GIS analiznih orodij. V raziskavi bomo močno poglobili razumevanje interakcij med posameznimi elementi v okolju ter kompleksnih povratnih mehanizmov. Rezultati bodo novost na področju hidrologije in prostorskega načrtovanja in v svetovnem merilu edinstven pristop k reševanju aktualne teme. Predstavljali bodo dosežek, ki bo prinesel bistvene novosti na področju praktičnih izzivov v raziskavah posledic okoljskih sprememb v krasu in podlaga za usmeritve prihodnjega prostorskega načrtovanja. Študija bo pripomogla k povečanju konkurenčnosti in inovativnosti Slovenije na področju razvoja znanosti o krasoslovnih, hidroloških in urbanističnih metodah raziskovanja. Izobraževalne in raziskovalne ustanove bodo z realizacijo projekta pridobile bogato podatkovno bazo, znanje in izkušnje. Slednje bodo prenešene tudi v gospodarko panogo, ki ponuja okoljske rešitve. Rezultati bodo koristni državnim in lokalnim upravnim organom ter upravljalcem pri oblikovanju ukrepov in smernic za prilagajanje okoljskim spremembam, kar bo kot vzorčni primer uporabno tudi za ostale države, bogate s krasom.
Pomen za razvoj znanosti
Okoljske spremembe zavzemajo spremembe okolja zaradi naravnih dejavnikov in spremembe, ki jih povzroča človek. Kljub temu, da so posledice okoljskih sprememb v naravi in prostoru bolj ali manj opazne, doslej znanost ni bila preveč uspešna pri pomoči akterjem politike in prostorskim načrtovalcem pri nadzoru nad njimi oziroma njihovemu prilagajanju. Ugotavljanje ter razumevanje vzrokov, posledic, dinamičnih interakcij med posameznimi elementi v okolju ter kompleksnih povratnih mehanizmov zahteva interdisciplinarne znanstvene pristope. Osnovne raziskave in prehod rezultatov za reševanje s posledicami okoljskih sprememb povezanih težav v prakso so tudi v razvitih državah pomanjkljivi. Še manj pa je ciljnih raziskav, povezanih z vprašanjem ranljivosti kraških vodnih virov na specifične okoljske pritiske. V projektu bomo prvi v svetu razvili in uporabili nov koncept prilagajanja okoljskim spremembam, ki sočasno obravnava izpostavljeno problematiko z več zornih kotov: i) z uporabo znanja in metod, ki so prilagojene raziskavam v krasu; ii) z upoštevanjem dinamičnih tokov v prostoru, ki hkrati upoštevajo dinamiko gibanja vode in spremljajočih procesov ter vplive človekovega bivanja v prostoru in urejanje prostora; iii) s črpanjem rešitev v obliki trajnostnih praks načrtovanja t.i. EsA in NBS (ekosistemski pristop in pristop na naravi temelječih rešitev). Na inovativen način bomo ugotavljali, kako okoljske spremembe vplivajo na kraško hidrologijo, ekosisteme in prostor. Tako bomo močno poglobili razumevanje interakcij med posameznimi elementi v okolju ter kompleksnih povratnih mehanizmov. Ugotovitve bodo podlaga za usmeritve prihodnjega prostorskega načrtovanja. Rezultati bodo novost na področju hidrologije in prostorskega načrtovanja in v svetovnem merilu edinstven pristop k reševanju aktualne teme. Predstavljali bodo dosežek, ki bo prinesel bistvene novosti na področju praktičnih izzivov v raziskavah posledic okoljskih sprememb v krasu. Pomenili bodo doprinos k uvajanju novih praks in doseganju novih meja raziskovanja in preko tega injicirali razvoj nove znanstvene veje: urbano krasoslovje. Rezultati bodo predstavljali znanstveni prispevek Mednarodnemu hidrološkemu programu (IHP) UNESCO, različnim mednarodnim strokovnim združenjem (International Association of Hydrogeologists, International Geographical Union, etc.) ter objavljeni v uglednih znanstvenih revijah. Interaktivna GIS baza izmerjenih podatkov in sinteznih analiz pa bo na voljo za nadaljnje raziskave. Pričakujemo, da bo dostop do tovrstnih informacij vzbudil pozornost zainteresiranih za nove poslovne priložnosti, nadaljnja nacionalna ali mednarodna sodelovanja v projektih ter posledično omogočil nove raziskave in delovna mesta.
Pomen za razvoj Slovenije
Predvsem razpoložljivost vode in njena kakovost sta ključnega pomena za življenje. Ti dve vprašanji sta še posebej pomembni v primeru oskrbe iz kraških vodonosnikov, ki so zaradi velike dinamičnosti hidroloških procesov izjemno ranljivi na učinke različnih okoljskih sprememb. Z realizacijo projekta bo naša država pridobila strokovna priporočila za okoljskim spremembam prilagojeno načrtovanje prostora ter dodatno znanje o sonaravno trajnostnem upravljanju z vodnimi viri. Poleg tega cilji projekta sledijo usmeritvam regionalnih razvojnih programov Obalno-kraške in Južno Primorske regije za obdobje 2014 – 2020. Rezultati so predvsem v javnemu interesu, saj so pomembni za splošen dvig kakovosti življenja. Neposredno bodo uporabni javni upravi, zlasti načrtovalcem dejavnosti in različnih posegov v prostor na nacionalni in lokalni ravni (ministrstva, občine), gospodarstvu (oskrba z vodo, poraba vode). Posredno bodo rezultati vplivali tudi na višjo stopnjo varovanja vodnih virov oz. naravne dediščine. Za raziskovalno usmerjeno podjetje ERICo Velenje Inštitut za ekološke raziskave, soizvajalca projekta, ki izvaja storitve na različnih okoljskih področjih, identificira okoljske probleme in predlaga rešitve za njih, bodo raziskovalna sredstva in rezultati omogočili raziskovalno razvojni in tehnološki napredek na področju ocenjevanja stanja okolja. Zaradi visoke ravni znanja in izkušenj je lahko sodelujoče podjetje dolgoročno učinkovito, saj je njegov uspeh odvisen od znanja. Zato je za inštitut ERICo izjemno pomembno, da pridobi rezultate znanstveno-raziskovalnega projekta in s tem dolgoročno razširi nabor svoje ponudbe ter nudi delovna mesta.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Vmesno poročilo, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno