Projekti / Programi
Okoljske spremembe in kraški vodni viri: vplivi, ranljivost in prilagoditve rabe prostora
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.12.01 |
Humanistika |
Geografija |
Fizična geografija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| P005 |
Naravoslovno-matematične vede |
Geologija, fizična geografija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.07 |
Družbene vede |
Ekonomska in družbena geografija |
kras, okoljski problemi, količina in kakovost vode, prostorsko načrtovanje, prilagajanje okoljskim spremembam
Raziskovalci (22)
Organizacije (4)
Povzetek
Spremembe okoljskih razmer, nastale zaradi naravnih dejavnikov in zaradi posrednega ali neposrednega človekovega delovanja, močno vplivajo na kroženje vode. Posledice se kažejo v postopnem spreminjanju bodisi lokalnih ali globalnih hidroloških razmer ter v pogostejšem pojavljanju in večjem obsegu naravnih nesreč ter drugih pojavov, ki prizadanejo različne elemente okolja in okoljske procese, vse ekonomske sektorje ter življenja. Vse bolj dolgotrajne učinke z zmanjševanjem vodnih zalog in kratkotrajne učinke z vedno bolj pogostim pojavljanjem ekstremnih dogodkov (poplave, suše) v prihodnje napovedujejo tudi dolgoročno merjeni meteorološki in hidrološki podatki ter simulacije. Zaradi posebnosti pretakanja podzemnih voda in velike dinamičnosti hidroloških procesov so vodonosniki s kraško poroznostjo še posebej ranljivi na učinke različnih okoljskih sprememb. Hkrati vse bolj narašča njihov pomen za oskrbo s pitno vodo, saj v svetu zagotavljajo že približno četrtino, v Evropi pa tretjino teh potreb. V Sloveniji kraški vodni viri oskrbujejo okoli polovico prebivalstva.
Okoljske spremembe hkrati z grožnjo predstavljajo izziv predvsem za ustrezen prostorski razvoj območij bogatih s krasom. Zato je smotrno preveriti odzivnost in primernost sistema prostorskega načrtovanja glede na pričakovane vplive in ranljivost prostora ter sektorjev. Z vidika upravljanja vodnih virov manjka predvsem hkratno upoštevanje vplivov človekovega bivanja v prostoru in razvoja prostora ter dinamike gibanja vode in spremljajočih procesov. Kot dopolnilna ali alternativna rešitev se vse bolj uveljavljata sonaravni in ekosistemski pristop.
Namen projekta je zato proučiti vplive okoljskih sprememb na kraške vodonosnike, oceniti njihovo ranljivost ter pripraviti predloge za primerno prilagajanje rabe prostora tem spremembam in upravljanje s kraškimi vodnimi viri.
Ključni cilj projekta je razviti inovativni koncept za okoljskim spremembam prilagojeno načrtovanje prostora in upravljanje s kraškimi vodnimi viri na podlagi:
i) ugotavljanja vplivanja okoljskih sprememb na kraško hidrologijo in zdravje ekosistemov;
ii) ovrednotenja ranljivosti kraških vodonosnikov na okoljske spremembe;
iii) ovrednotenja ranljivosti različnih sektorjev v času ekstremnih hidroloških pogojev (suše, poplave);
iv) vpeljave sonaravnih in na ekosistemskem pristopu temelječih paradigm v prostorsko načrtovanje (t. i. NBS, EsA).
Koncept bomo preverili na izbranih študijskih območjih in izdelali strokovna priporočila za okoljskim spremembam prilagojeni prostorski razvoj. Delo bo temeljilo na uporabi izredno interdisciplinarnih metod: statistične analize trendov in korelacija, zvezni in ciljni monitoring izvirov, kemijske in biološke laboratorijske analize, sledenje z naravnimi in umetnimi sledili ter uporabe GIS analiznih orodij.
V raziskavi bomo močno poglobili razumevanje interakcij med posameznimi elementi v okolju ter kompleksnih povratnih mehanizmov. Rezultati bodo novost na področju hidrologije in prostorskega načrtovanja in v svetovnem merilu edinstven pristop k reševanju aktualne teme. Predstavljali bodo dosežek, ki bo prinesel bistvene novosti na področju praktičnih izzivov v raziskavah posledic okoljskih sprememb v krasu in podlaga za usmeritve prihodnjega prostorskega načrtovanja.
Študija bo pripomogla k povečanju konkurenčnosti in inovativnosti Slovenije na področju razvoja znanosti o krasoslovnih, hidroloških in urbanističnih metodah raziskovanja. Izobraževalne in raziskovalne ustanove bodo z realizacijo projekta pridobile bogato podatkovno bazo, znanje in izkušnje. Slednje bodo prenešene tudi v gospodarko panogo, ki ponuja okoljske rešitve. Rezultati bodo koristni državnim in lokalnim upravnim organom ter upravljalcem pri oblikovanju ukrepov in smernic za prilagajanje okoljskim spremembam, kar bo kot vzorčni primer uporabno tudi za ostale države, bogate s krasom.
Pomen za razvoj znanosti
Okoljske spremembe zavzemajo spremembe okolja zaradi naravnih dejavnikov in spremembe, ki jih povzroča človek. Kljub temu, da so posledice okoljskih sprememb v naravi in prostoru bolj ali manj opazne, doslej znanost ni bila preveč uspešna pri pomoči akterjem politike in prostorskim načrtovalcem pri nadzoru nad njimi oziroma njihovemu prilagajanju. Ugotavljanje ter razumevanje vzrokov, posledic, dinamičnih interakcij med posameznimi elementi v okolju ter kompleksnih povratnih mehanizmov zahteva interdisciplinarne znanstvene pristope. Osnovne raziskave in prehod rezultatov za reševanje s posledicami okoljskih sprememb povezanih težav v prakso so tudi v razvitih državah pomanjkljivi. Še manj pa je ciljnih raziskav, povezanih z vprašanjem ranljivosti kraških vodnih virov na specifične okoljske pritiske.
V projektu bomo prvi v svetu razvili in uporabili nov koncept prilagajanja okoljskim spremembam, ki sočasno obravnava izpostavljeno problematiko z več zornih kotov:
i) z uporabo znanja in metod, ki so prilagojene raziskavam v krasu;
ii) z upoštevanjem dinamičnih tokov v prostoru, ki hkrati upoštevajo dinamiko gibanja vode in spremljajočih procesov ter vplive človekovega bivanja v prostoru in urejanje prostora;
iii) s črpanjem rešitev v obliki trajnostnih praks načrtovanja t.i. EsA in NBS (ekosistemski pristop in pristop na naravi temelječih rešitev).
Na inovativen način bomo ugotavljali, kako okoljske spremembe vplivajo na kraško hidrologijo, ekosisteme in prostor. Tako bomo močno poglobili razumevanje interakcij med posameznimi elementi v okolju ter kompleksnih povratnih mehanizmov. Ugotovitve bodo podlaga za usmeritve prihodnjega prostorskega načrtovanja.
Rezultati bodo novost na področju hidrologije in prostorskega načrtovanja in v svetovnem merilu edinstven pristop k reševanju aktualne teme. Predstavljali bodo dosežek, ki bo prinesel bistvene novosti na področju praktičnih izzivov v raziskavah posledic okoljskih sprememb v krasu. Pomenili bodo doprinos k uvajanju novih praks in doseganju novih meja raziskovanja in preko tega injicirali razvoj nove znanstvene veje: urbano krasoslovje.
Rezultati bodo predstavljali znanstveni prispevek Mednarodnemu hidrološkemu programu (IHP) UNESCO, različnim mednarodnim strokovnim združenjem (International Association of Hydrogeologists, International Geographical Union, etc.) ter objavljeni v uglednih znanstvenih revijah. Interaktivna GIS baza izmerjenih podatkov in sinteznih analiz pa bo na voljo za nadaljnje raziskave. Pričakujemo, da bo dostop do tovrstnih informacij vzbudil pozornost zainteresiranih za nove poslovne priložnosti, nadaljnja nacionalna ali mednarodna sodelovanja v projektih ter posledično omogočil nove raziskave in delovna mesta.
Pomen za razvoj Slovenije
Predvsem razpoložljivost vode in njena kakovost sta ključnega pomena za življenje. Ti dve vprašanji sta še posebej pomembni v primeru oskrbe iz kraških vodonosnikov, ki so zaradi velike dinamičnosti hidroloških procesov izjemno ranljivi na učinke različnih okoljskih sprememb.
Z realizacijo projekta bo naša država pridobila strokovna priporočila za okoljskim spremembam prilagojeno načrtovanje prostora ter dodatno znanje o sonaravno trajnostnem upravljanju z vodnimi viri. Poleg tega cilji projekta sledijo usmeritvam regionalnih razvojnih programov Obalno-kraške in Južno Primorske regije za obdobje 2014 – 2020. Rezultati so predvsem v javnemu interesu, saj so pomembni za splošen dvig kakovosti življenja. Neposredno bodo uporabni javni upravi, zlasti načrtovalcem dejavnosti in različnih posegov v prostor na nacionalni in lokalni ravni (ministrstva, občine), gospodarstvu (oskrba z vodo, poraba vode). Posredno bodo rezultati vplivali tudi na višjo stopnjo varovanja vodnih virov oz. naravne dediščine.
Za raziskovalno usmerjeno podjetje ERICo Velenje Inštitut za ekološke raziskave, soizvajalca projekta, ki izvaja storitve na različnih okoljskih področjih, identificira okoljske probleme in predlaga rešitve za njih, bodo raziskovalna sredstva in rezultati omogočili raziskovalno razvojni in tehnološki napredek na področju ocenjevanja stanja okolja. Zaradi visoke ravni znanja in izkušenj je lahko sodelujoče podjetje dolgoročno učinkovito, saj je njegov uspeh odvisen od znanja. Zato je za inštitut ERICo izjemno pomembno, da pridobi rezultate znanstveno-raziskovalnega projekta in s tem dolgoročno razširi nabor svoje ponudbe ter nudi delovna mesta.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo,
zaključno poročilo
