Projekti / Programi
Raziskovalni pouk sodobnih znanstvenih vsebin in prepoznavanje nadarjenih učencev
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.01.03 |
Družboslovje |
Vzgoja in izobraževanje |
Specialna didaktika |
| Koda |
Veda |
Področje |
| S272 |
Družboslovje |
Izobraževanje učiteljev |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.03 |
Družbene vede |
Izobraževanje |
nadarjeni učenci, poučevanje naravoslovja, učenje z raziskovanjem
Raziskovalci (13)
Organizacije (2)
Povzetek
Nadarjenost in visoke intelektualne sposobnosti so enakomerno porazdeljene po vseh delih družbe, vendar imajo nadarjeni iz različnih intelektualnih in socialnih okolij različne možnosti za razvoj. Nadarjeni iz deprivilegiranih okolij pogosto ostanejo neodkriti, ker standardni postopki lažje prepoznajo nadarjene z dobrimi intelektualnimi veščinami kot so branje, pisanje in risanje ter računske spretnosti. V teh veščinah so učenci iz deprivilegiranih okolij pogosto šibkejši.
Z analizo podatkov iz mednarodnih merjenj znanja naravoslovnih vsebin kot so TIMSS in PISA bomo ugotovili razsežnost tega problema pri nas in v državah, ki v merjenjih sodelujejo. Posebej se bomo v podatkih teh raziskav osredotočili na kognitivno zahtevnejše naloge, ki ne temeljijo na predznanju ampak na sklepanju, oblikovanju razlage in načrtovanju preverjanja razlage, in analizirali, kako so reševane v skupinah učencev iz različnih okolij.
V projektu bomo razvili učne enote vsebinsko vezane na rezultate sodobnih raziskav v naravoslovju, ki temeljijo na raziskovalnem učenju. Ker se vsebine vežejo na nova znanstvena spoznanja, pričakujemo odsotnost predznanja in zato odsotnost vpliva predznanj na dosežke učencev iz različnih okolij. Za praktično eksperimentiranje pri učenju z raziskovanjem niso neobhodno potrebne intelektualne veščine, zasledovati pa je mogoče učenčevo sklepanje, oblikovanje razlag in predlogov za njihovo preverjanje. Enote bo učitelj lahko neposredno vključil v poučevanje kot ilustracijo obravnavnih vsebin.
Oblikovani nabor enot bomo uporabili za raziskavo specifičnosti pristopov nadarjenih in ostalih učencev k raziskovalnemu učenju teh tematik. Ugotovili bomo, kako se pristopi nadarjenih in ostalih učencev razlikujejo, in izhajajoč iz teh razlik oblikovali kazalnike in kriterije za prepoznavanje nadarjenih ob učenju z raziskovanjem sodobnih znanstvenih spoznanj. Oblikovali bomo za enote specifične protokole za spremljavo učencev in za vsako enoto preverili protokol z multiplo študijo primera. V raziskavo bomo vključili tudi učitelje praktike, za katere bomo izvedli izobraževanje za uporabo enot in protokolov za spremljavo. Učitelji praktiki bodo skupaj z raziskovalci projekta preizkusili učne enote in njihove protokole v realnih okoliščinah med delom v razredu ter hkrati poskusno identificirali potencialno nadarjene iz deprivilegiranih okolij. Tako bomo preverili izvedljivost enot, spremljave v realnih okoliščinah ter zanesljivost in občutljivost protokolov. S preverjenimi protokoli bomo izvedli multiple študije primera, ki bodo vključevale potencialno nadarjene učence iz deprivilegiranih okolij identificirane med preverjanjem v razredih. Po potrebi bomo prilagodili kazalnike oziroma kriterije za učence s šibkejšimi intelektualnimi veščinami.
Končni rezultat projekta bo instrument za odkrivanje nadarjenih ob učenju z raziskovanjem sodobnih znanstvenih spoznanj v naravoslovju, temelječ na zbirki protokolov specifičnih za posamezne učne enote. Prednost tega pristopa je odsotnost predhodnih izkušenj učencev na obravnavanih področjih in zmanjšanje vpliva učenčevih intelektualnih veščin na identifikacijske kazalnike kot so sklepanje ob izvajanju eksperimentov, oblikovanje razlag in načrtovanje njihovih preverjanj. Zato bo instrument omogočal tudi identifikacijo učencev, ki prihajajo iz socialno in intelektualno deprivilegiranih okolij in njihovo napotitev v nadaljnjo obravnavo. Izhajajoč iz rezultatov raziskave bomo razvili še pomožni instrument prilagojen pisnemu preverjanju, ki bo vseboval nekaj nalog vsebinsko podobnih delom učnih enot in nekaj vprašanj vezanih na učenčeve okoliščine. Predlagali ga bomo za vključitev v testne pole in vprašalnike mednarodnih merjenj znanj, kar bi omogočila analizo deležev potencialno nadarjenih učencev v deprivilegiranih skupinah na mednarodnem nivoju.
Pomen za razvoj znanosti
Eksplicitni rezultat raziskave je en sam: Protokol za odkrivanje nadarjenih skozi raziskovalno učenje novih znanstvenih spoznanj v naravoslovju. Dodatna vrednost novega protokola je občutljivost za zaznavanje nadarjenih otrok iz socialno in intelektualno šibkejših okolij, ker izključuje vpliv predhodnih znanj, pismenosti in drugih učenčevih veščin, ki so v ugodnejših okoljih običajno boljše.
Pristop je popolna novost in ga, kljub podrobnemu pregledu relevantne literature, ni bilo mogoče zaslediti niti v zametkih. Temelji na nedavno razvitem pristopu raziskovalnega učenja in na metodologiji prenosa sodobnih znanstvenih spoznanj v poučevanje naravoslovja. Izvirnost pričakovanih rezultatov izhaja iz povezovanja teh dveh področij s psihološkimi raziskavami za prepoznavanje nadarjenih. Kombinacije različnih področij so za doseganje tega cilja nujne. Le sodelovanje raziskovalcev v osnovnih raziskavah, v specialnih didaktikah naravoslovnih področij, psihologov in strokovnjakov iz pedagoške metodologije lahko vodi do zastavljenega cilja. Take povezave je običajno težko udejaniti v okoljih, kjer sodelujejo le eksperti ožjih disciplin. V nosilni instituciji projekta Pedagoški fakulteti se srečujejo in med seboj sodelujejo strokovnjaki vseh potrebnih področij. Dodatno ekspertizo prispevajo še strokovnjaki Pedagoškega inštituta, ki se posebej ukvarjajo s prepoznavanjem pogojev za doseganje najvišjih stopenj znanja.
Pedagoške raziskave uvajanja sodobnih znanstvenih spoznanj v poučevanje so v svetu redke. Projektna skupina je na tem področju opravila pionirsko delo z uvajanjem poučevanja o tekočih kristalih, hidrogelih, optičnih lastnostih anizotropnih snovi in konoskopiji. Niso pa znane raziskave, kako se pristopi nadarjenih k učenju z raziskovanjem naravoslovnih vsebin razlikujejo od pristopov ostalih učencev, še posebej pa to ni bilo raziskano za področja, ki so za učence popolnoma nova in se ne morejo nasloniti na predhodne izkušnje.
Prav tako je popolna novost uporaba značilnosti pristopov nadarjenih k raziskovalnemu učenju za prepoznavanje nadarjenih. Še več, ker pristop temelji na novih znanstvenih spoznanjih, so učenci iz privilegiranih in deprivilegiranih okolij izenačeni v predhodnih izkušnjah, eksperimentiranje v okviru enot pa ne zahteva visoke stopnje »intelektualnih veščin« kot je pismenost, risarska spretnost in podobno, ki jih učenci iz deprivilegiranih okolij pogosto nimajo. Možnost uporabe instrumenta za odkrivanje nadarjenih iz deprivilegiranih okolij rešuje že dolgo aktualen problem običajnih psiholoških testov, ki niso vedno primerni za vsako populacijo in lahko spregledajo potencial posameznikov iz deprivilegiranih okolij ter jim ponuja alternativo.
Tudi raziskava možnih indikatorjev za prepoznavanje učenčevih okoliščin v podatkih mednarodnih merjenj znanja, njihova uporaba za natančno analizo dosežkov učencev iz posameznih skupin in razvoj instrumenta primernega za vključitev v te raziskave je popolna novost.
Pomen za razvoj Slovenije
Vplivi raziskave in uporabe novo razvitega instrumenta na družbo so dolgoročni, a raziskava ponuja tudi neposredno uporabne rezultate, predvsem na področju šolstva.
V projektu razvite učne enote za učenje z raziskovanjem povezane s sodobnimi znanstvenimi spoznanji bodo takoj neposredno uporabne v poučevanju. Načrtno bodo razvite tako, da bodo ilustrirale določene kurikularne vsebine in bodo primerne za celoten intelektualni razpon učencev. Ob blagi podpori učitelja, bodo enote primerne tako za manj sposobne učence, a zaradi odprtega problemskega pristopa tudi za nadarjene učence. Nadarjeni učenci bodo lahko samostojno načrtovali hitrost in globino raziskovanja v okviru teh enot. Uporabljal jih bo lahko tudi učitelj, ki ga odkrivanje nadarjenih ne zanima in bo le iskal možnosti praktičnega dela v razredu, še posebej dodatnih aktivnosti za nadarjene. Različne učne enote bo mogoče vključiti v poučevanje na različnih stopnjah.
Ker učenje z raziskovanjem sodobnih znanstvenih spoznanj zvišuje motivacijo za učenje naravoslovja, za katerega je znano, da je med šolskimi predmeti med najmanj priljubljenimi, je pričakovati tudi zmanjševanje negativnega odnosa učencev do naravoslovnih predmetov pri učiteljih, ki bodo v poučevanje vključevali te.
Tudi sam instrument za identifikacijo nadarjenih, še posebej iz deprivilegiranih skupin, bo uporaben takoj po zaključku raziskave. Mogoče ga bo vključiti v neposredno v pouk naravoslovnih vsebin. Ker bo na voljo spremljevalni protokol, bo ozaveščen učitelj lahko ob dejavnostih prepoznal potencialno nadarjene posameznike ne glede na okolje, iz katerega izhajajo, in jih napotil v nadaljnjo obravnavo oziroma poskrbel za dodatno spodbudo razvoja takih učencev. Spremljanje pristopov učencev bo lahko neposredno vplivalo tudi na poklicno usmerjanje učencev in za spodbujanje izobraževanja oziroma nadaljevanja izobraževanja pri učencih iz deprivilegiranih okolij.
Ne nazadnje, instrument oblikovan za vključitev v mednarodna merjenja znanja, ki omogoča podrobno obravnavo posameznih dosežkov učencev iz različnih segmentov družbe, bo na razpolago takoj. Projektna skupina upa, da se bo za njegovo uporabo v merjenjih odločila tudi mednarodna skupnost.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo,
zaključno poročilo
