Projekti / Programi
Kontemporalnost razumevanjskega konteksta ter izražanje osebne in družbene svobode
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.10.00 |
Humanistika |
Filozofija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H135 |
Humanistične vede |
Fenomenologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.03 |
Humanistične vede |
Filozofija, religija in etika |
razumevanje, kontemporalnost, zgodovinska interpretacija,pričevanje, cenzura, autor, svoboda, pravičnost, družba, mediji, javnost,
Raziskovalci (19)
Organizacije (3)
Povzetek
Interdsiciplinarni raziskovalni projekt "Kontemporalnost razumevanjskega konteksta ter izražanje osebne in družbene svobode" je osredotočen na analitično, sistematično in progresivno dimenzijo osrednjega konceptualnega polja v metodologiji humanističnih ved, ki ga v okviru projektnega predloga opredeljujemo kot »razumevanjski kontekst«. To najprej vključuje razdelavo vidika kontemporalnosti, ki omogoča njegovo neposredno prehajanje v izraz, po drugi strani pa reflektivni moment kontemporalnosti razumevanjskega konteksta prav po svoji izrazni potencialnosti učinkuje kot ključni element pojmovanja osebne in družbene svobode, ki se mora kot taka tudi izražati. Prav kot izražena sama ustvarja izvirne razumevanjske kontekste, ki iz neposredne življenjske situacije in njenih kulturnih ter družbenih okvirov prehajajo v posredne načine arhivirane obstojnosti (tekstni, zgodovinski, literarni, slikovni, informativni in drugi tipi dokumentov) in ima vselej tudi vrednostno sporočilnost v medčloveški komunikaciji.
Taka posredna obstojnost pomenskega fiksiranja življenjskega izražanja že po načinu lastnega dokumentiranja in vrednostne cirkulacije v komunikaciji nikakor ni samoumevna, marveč terja izrecno razumevanje in razlago, kar je predvsem naloga humanističnih ved. Z vidika kontemporalnega učinkovanja takega reflektivnega razumevanja ne omogočajo šele interpretativni postopki, marveč se ti sami že opirajo na primarno izraženi razumevanjski kontekst, ki omogoča vse nadaljnje načine izraznega prehajanja. Zavoljo tega mu v okviru predložene raziskave podeljujemo osrednjo veljavnost za vzpostavljanje individualnega in družbenega pojmovanja svobode, ki v aktualni družbeni situaciji tvori zmeraj že predpostavljeni, ne pa tudi vselej reflektirani in izraženi vidik izkustva življenjskega sveta.
To nelagodje izražanja svobode je v sodobnem (postmodernem, postzgodovinskem, posthumanem) času, tako kar zadeva osebnostni kot skupnostni ozir preraslo v krizo smisla, ki prizadeva človeškost v najširšem smislu, še posebej pa možnost svobodne izbire in ravnanja v odnosu do samega sebe in drugih, ki ne tvori običajnega odnosa, marveč zahteva izrecni odnos, tj. "razumevanje za" in sporazumevanje.
Raziskava izkazuje analitično in sintetično znanstveno relevanco; medtem ko je prva povezana s poskusom nove konceptualizacije interdisciplinarnega humanističnega raziskovanja, se druga navezuje na neposredno veljavnost in uveljavljanje teh konceptov znotraj širšega polja znanstvenega vedenja, pa tudi kulture, izobraževanja in medijev, kamor humanistično vedenje neposredno posega.
Pomen za razvoj znanosti
V konceptulizacijskem pogledu je ključna predvsem podrobna analiza »kontemporalnosti razumevanjskega konteksta« v povezavi z možnostjo izražanja svobode, ki odpira nove vidike interdisciplinarnega raziskovanja na humanističnem in družboslovnem polju ob zavedanju vprašanja veljavnosti humanistike za nas čas.
Še zlasti pomembno je metodološko prestopanje ožjih in včasih preozkih znanstvenih okvirov znotraj posamičnih humanističnih ved, kakor tudi humanistike v celoti v razmerju do drugih znanosti in družbe v celoti. Interdisiplinarnost in transdiciplinarnost zahteva, da se vzpostavi taka metodična disciplina, ki nam tako v pogledu izhodišč kot rezultatov omogoča tematizacije bistvenih vprašanj, ki izhajajo neposredno iz naše eksistencialne podstavljenosti v svetu. Prav bivanjska težnja po (svobodnem)izražanju , ki »želi dati razumeti nekaj«(drugemu) je lahko vodilo za nadgradnjo interpretativnih postopkov, tako da se pri tem so-časno obračamo k neposrednemu razumevanju sveta in življenjske situiranosti v njem.
Raziskave združuje analitične in sintetični vidik poteka tematske obravnave z namenom, da se vzpostavi progresivna interdisciplinarna humanistična metodologija, ki zavzema vmesni prostor med teorijo in aplikacijo in tako premošča ta razkorak ,zavoljo katerega je humanistika pogosto deležna očitka znanstvene pomanjkljivosti in primanjkljaja uporabnosti.
Progresivno povezovanje analitičnih in sintetičnih vidikov raziskave lahko prispeva nove vidike umeščanja humanistične vednosti, ki je neločljiva povezana z oblikovanjem vrednosti – humanistika se ne more izogniti temu, da ne bi govorila o smislu humanosti in vsem, kar jo določa; v sklopu pričujočega projekta je s tem povsem poudarjeno vrednostno določilo svobode.
Znanstvene konference , ki bodo izvedene v okviru projekta, omogočajo sodelovanje posameznih raziskovalcev in inštitucij v iskanju novih pristopov k oblikovanju humanistične vednosti in k oblikovanju humanih vrednot.
Pomemben vidik ustvarjanja novega znanja in njegovega prenosa tvori organiziranje študijskih delavnic pri katerih bodo sodelovali postdoktorski raziskovalci, mladi raziskovalci (nekateri od njih so tudi neposredno nastopajo kot člani projektne skupine, ter študenti različnih strok na dodiplomski in podiplomski ravni.
Ključih vprašanj in tematskih toposov , ki zadevajo humanistično vednost ni mogoče preprosto konstruirati, marveč smo eksistencialno postavljeni pred njih, v tem okviru se izkazuje kot najneposrednejše vprašanje humanosti ravno »izražanje svobode« . »Družba znanja«, ki jo sodoloča »razumevanje v kulturi« kot tudi »sporazumevanje med kulturami« predstavlja obči izziv, na katerega se ni dovolj odzivati, marveč je potreba nanj odgovoriti, tako z ustvarjanjem novih humanističnih vednosti kot s spoštovanjem do tradicije. Ta odgovor pa zahteva še posebno odgovornost do spregovrja nja in izražanja smisla samega, saj se v njem prvobitno odpirajo identitete in različnosti sveta.
Pomen za razvoj Slovenije
Temeljni raziskovalni projekt ima neposredno znanstveno in strokovno relevanco, njegova gospodarska vrednost se izkazuje posredno s konceptom konteporalnosti razumevanja in izražanja osebne in družbene svobode. Kolikor gre za humanistično o raziskavo ima projektna realizacija zelo oprijemljive neposredne učinke v izobraževalni, kulturni , družbeno, politični sferi, deloma tudi za določene panoge gospodarstva (tisk, internetne tehnologije, konference, promet, hotelske usluge), ki so neposredno povezani z omenjenimi sferami, čeprav merljivih učinkov ni lahko podati.
Rezultati projekta vsekakor lahko neposredno vplivajo na oblikovanje ustreznejšega okolja za gospodarski razvoj, (kar je ena od družbenih prioritet Slovenije in EU), saj ta predpostavlja vzporedno razvijanje in zagotavljanje individualne in družbene svobode ter uveljavljanje demokratičnih norm družbenega urejanja in upravljanja.
To seveda velja posebej velja za izobraževalni, kulturni in medijski prostor, v katerega projekt neposredno posega. Člani projektne skupine delujejo kot učitelji v univerzitetnem prostoru, kar je pomembno za ustrezen prenos znanja. Še zlasti bi poudarili znanstveno in kulturno širjenje interdsicplinarne humanistične metodologije in inovativnih raziskovalnih pristopov v študijske prakse (študetske delavnice), kar se izkazuje sicer kot velika pomanjkljivost v izobraževalnih procesih na vseh stopanjah
Kolikor se projekt osredotoča na izražanje osebne in družbene svobode ima pomembno vlogo tudi nastopanje članov projektne skupine v medijih (kot profesionalni novinarji, uredniki, oblikovalci javnega mnenja, oblikovalci idej) Izvedba projekta v okviru tematskih razprav, delavnich in konferenc, zbornkov prispevkov in monografij, ki zadevajo ključna razsežja aktualne družbene krize skozi prizmo sedanjsoti, preteklosti in prihodnosti. lahko prispeva k širjenju medijske percepcije in diskusij
Nadaljni pomeben vidik je kontemporalno oblikovanje informacij v javni diskusiji na podlagi preučevanja arhivskih virov. Za slovenski in evroski prostor ima proučevanje pretekosti še posebno veljavnost, saj je večplastno razumevanje zgodovinskih posebej relevatno za postopanje in odločanje v sedanjosti. V širšega evropskem horizontu so v tem pogledu še posebej relevatna literarna, umetniška, kulurnain intelektualna pričevanja,ki neposreno vključujejo izražanje osebne in družbene svobode. Priznavanje vrednosti osebnega izražanja ima obči pomen za oblikovanje evropskega (med)kulturne komunikacije.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo,
zaključno poročilo
