Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Kontemporalnost razumevanjskega konteksta ter izražanje osebne in družbene svobode

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.10.00  Humanistika  Filozofija   

Koda Veda Področje
H135  Humanistične vede  Fenomenologija 

Koda Veda Področje
6.03  Humanistične vede  Filozofija, religija in etika 
Ključne besede
razumevanje, kontemporalnost, zgodovinska interpretacija,pričevanje, cenzura, autor, svoboda, pravičnost, družba, mediji, javnost,
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (19)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  22467  dr. Gorazd Bajc  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2017 - 2020  383 
2.  34049  dr. Tina Bilban  Filozofija  Raziskovalec  2017 - 2020  247 
3.  30959  dr. Andrej Božič  Filozofija  Raziskovalec  2017 - 2020  141 
4.  10728  dr. Darko Darovec  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2017 - 2020  521 
5.  37533  dr. Manca Erzetič  Filozofija  Raziskovalec  2017 - 2020  61 
6.  11361  dr. Darko Friš  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2017 - 2020  645 
7.  30254  Eva Horvat    Tehnični sodelavec  2017 - 2020 
8.  12709  dr. Andrina Komel  Filozofija  Raziskovalec  2017 - 2020  173 
9.  11259  dr. Dean Komel  Filozofija  Vodja  2017 - 2020  875 
10.  38040  dr. Damjan Kukovec  Interdisciplinarne raziskave  Raziskovalec  2017 - 2020  31 
11.  34515  dr. Urška Lampe  Humanistika  Raziskovalec  2017 - 2020  62 
12.  11963  dr. Mateja Matjašič Friš  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2019 - 2020  147 
13.  33696  dr. Aleš Maver  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2017 - 2020  493 
14.  09230  dr. Mira Miladinović Zalaznik  Humanistika  Upokojeni raziskovalec  2018 - 2020  410 
15.  12275  dr. Bernard Nežmah  Kulturologija  Raziskovalec  2017 - 2020  1.257 
16.  13353  dr. Dragan Potočnik  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2017 - 2018  553 
17.  30253  Jožica Stanišič    Tehnični sodelavec  2017 - 2020 
18.  37960  Žiga Stopar    Tehnični sodelavec  2017 - 2020 
19.  37961  Tomaž Zalaznik    Tehnični sodelavec  2017 - 2020  59 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  2404  INŠTITUT NOVE REVIJE, zavod za humanistiko  Ljubljana  2156059  3.879 
2.  2565  Univerza v Mariboru Filozofska fakulteta  Maribor  5089638050  33.128 
3.  3344  Inštitut IRRIS za raziskave, razvoj in strategije družbe, kulture in okolja  Marezige  6292577  1.597 
Povzetek
Interdsiciplinarni raziskovalni projekt "Kontemporalnost razumevanjskega konteksta ter izražanje osebne in družbene svobode" je osredotočen na analitično, sistematično in progresivno dimenzijo osrednjega konceptualnega polja v metodologiji humanističnih ved, ki ga v okviru projektnega predloga opredeljujemo kot »razumevanjski kontekst«. To najprej vključuje razdelavo vidika kontemporalnosti, ki omogoča njegovo neposredno prehajanje v izraz, po drugi strani pa reflektivni moment kontemporalnosti razumevanjskega konteksta prav po svoji izrazni potencialnosti učinkuje kot ključni element pojmovanja osebne in družbene svobode, ki se mora kot taka tudi izražati.  Prav kot izražena sama ustvarja izvirne razumevanjske kontekste, ki iz neposredne življenjske situacije in njenih kulturnih ter družbenih okvirov prehajajo v posredne načine arhivirane obstojnosti (tekstni, zgodovinski, literarni, slikovni, informativni in drugi tipi dokumentov) in ima vselej tudi vrednostno sporočilnost v medčloveški komunikaciji.   Taka posredna obstojnost pomenskega fiksiranja življenjskega izražanja že po načinu lastnega dokumentiranja in vrednostne cirkulacije v komunikaciji nikakor ni samoumevna, marveč terja izrecno razumevanje in razlago, kar je predvsem naloga humanističnih ved. Z vidika kontemporalnega učinkovanja takega reflektivnega razumevanja ne omogočajo šele interpretativni postopki, marveč se ti sami že opirajo na primarno izraženi razumevanjski kontekst, ki omogoča vse nadaljnje načine izraznega prehajanja. Zavoljo tega mu v okviru predložene raziskave podeljujemo osrednjo veljavnost za vzpostavljanje individualnega in družbenega pojmovanja svobode, ki v aktualni družbeni situaciji tvori zmeraj že predpostavljeni, ne pa tudi vselej reflektirani in izraženi vidik izkustva življenjskega sveta.   To nelagodje izražanja svobode je v sodobnem (postmodernem, postzgodovinskem, posthumanem) času, tako kar zadeva osebnostni kot skupnostni ozir preraslo v krizo smisla, ki prizadeva človeškost v najširšem smislu, še posebej pa možnost svobodne izbire in ravnanja v  odnosu do samega sebe in drugih, ki ne tvori  običajnega odnosa, marveč zahteva izrecni odnos, tj.  "razumevanje za" in  sporazumevanje. Raziskava izkazuje analitično in sintetično znanstveno relevanco; medtem ko je prva povezana s poskusom nove konceptualizacije interdisciplinarnega humanističnega raziskovanja, se druga navezuje na neposredno veljavnost in uveljavljanje teh konceptov znotraj širšega polja znanstvenega vedenja, pa tudi kulture, izobraževanja in medijev, kamor humanistično vedenje neposredno posega.
Pomen za razvoj znanosti
V konceptulizacijskem pogledu je ključna predvsem podrobna analiza »kontemporalnosti razumevanjskega konteksta« v povezavi z možnostjo izražanja svobode, ki odpira nove vidike interdisciplinarnega raziskovanja na humanističnem in družboslovnem polju ob zavedanju vprašanja veljavnosti humanistike za nas čas.   Še zlasti pomembno je metodološko  prestopanje ožjih in včasih preozkih znanstvenih okvirov znotraj posamičnih humanističnih ved, kakor tudi humanistike v celoti v razmerju do drugih znanosti in družbe v celoti. Interdisiplinarnost in transdiciplinarnost zahteva, da se vzpostavi taka metodična disciplina, ki nam tako v pogledu izhodišč kot rezultatov omogoča tematizacije bistvenih vprašanj, ki izhajajo neposredno iz naše eksistencialne podstavljenosti v svetu. Prav bivanjska težnja  po (svobodnem)izražanju , ki »želi dati razumeti nekaj«(drugemu) je lahko vodilo za nadgradnjo interpretativnih postopkov, tako da se pri tem so-časno obračamo k neposrednemu razumevanju sveta in življenjske situiranosti v njem.   Raziskave združuje analitične in sintetični vidik poteka tematske obravnave z namenom, da se vzpostavi progresivna interdisciplinarna humanistična metodologija, ki zavzema vmesni prostor med teorijo in aplikacijo in tako premošča ta razkorak ,zavoljo katerega je humanistika pogosto deležna očitka znanstvene pomanjkljivosti in  primanjkljaja uporabnosti.     Progresivno povezovanje analitičnih in sintetičnih vidikov raziskave lahko prispeva nove vidike umeščanja humanistične vednosti, ki je neločljiva povezana z oblikovanjem vrednosti – humanistika se ne more izogniti temu, da ne bi govorila o smislu humanosti in vsem, kar jo določa;  v sklopu pričujočega projekta je s tem povsem poudarjeno vrednostno določilo svobode.   Znanstvene konference , ki bodo izvedene v okviru projekta, omogočajo sodelovanje posameznih raziskovalcev in inštitucij v iskanju novih pristopov k oblikovanju humanistične vednosti  in k oblikovanju humanih vrednot. Pomemben vidik ustvarjanja novega znanja in njegovega prenosa tvori organiziranje  študijskih delavnic pri katerih bodo sodelovali postdoktorski raziskovalci, mladi raziskovalci (nekateri od njih so tudi neposredno nastopajo kot člani projektne skupine, ter študenti različnih strok na dodiplomski in podiplomski ravni.   Ključih vprašanj in tematskih toposov , ki zadevajo humanistično vednost  ni mogoče preprosto konstruirati, marveč smo  eksistencialno postavljeni pred njih, v tem okviru se izkazuje kot najneposrednejše vprašanje humanosti ravno  »izražanje svobode« . »Družba znanja«, ki jo sodoloča »razumevanje v kulturi« kot tudi »sporazumevanje med kulturami« predstavlja obči izziv, na katerega se ni dovolj odzivati, marveč je potreba nanj odgovoriti, tako z ustvarjanjem novih humanističnih vednosti kot s spoštovanjem do tradicije. Ta odgovor pa zahteva še posebno odgovornost do spregovrja nja in izražanja smisla samega, saj se v njem prvobitno odpirajo identitete in različnosti sveta.
Pomen za razvoj Slovenije
Temeljni raziskovalni projekt ima neposredno znanstveno in strokovno relevanco, njegova gospodarska vrednost se izkazuje posredno s konceptom konteporalnosti razumevanja in izražanja osebne in družbene svobode.  Kolikor gre za humanistično o raziskavo ima projektna realizacija zelo oprijemljive neposredne učinke v izobraževalni, kulturni , družbeno, politični sferi, deloma tudi za določene panoge gospodarstva  (tisk,  internetne tehnologije, konference, promet, hotelske usluge), ki so neposredno povezani z omenjenimi sferami, čeprav merljivih učinkov ni lahko podati.   Rezultati  projekta vsekakor lahko neposredno vplivajo na  oblikovanje ustreznejšega okolja za gospodarski razvoj, (kar je ena od družbenih prioritet Slovenije in EU), saj ta predpostavlja vzporedno razvijanje  in zagotavljanje individualne in družbene svobode ter uveljavljanje demokratičnih norm družbenega urejanja in upravljanja. To seveda velja posebej velja  za  izobraževalni, kulturni  in medijski prostor, v katerega projekt neposredno posega. Člani  projektne skupine delujejo kot učitelji v  univerzitetnem prostoru, kar je pomembno za ustrezen prenos znanja.  Še zlasti bi poudarili znanstveno in kulturno širjenje interdsicplinarne humanistične metodologije in inovativnih raziskovalnih pristopov v študijske prakse (študetske delavnice), kar se izkazuje sicer kot velika pomanjkljivost v izobraževalnih procesih na vseh stopanjah    Kolikor  se projekt osredotoča na izražanje osebne in družbene svobode ima pomembno vlogo tudi nastopanje članov  projektne skupine v medijih (kot  profesionalni novinarji, uredniki, oblikovalci javnega mnenja, oblikovalci idej) Izvedba projekta v okviru tematskih razprav, delavnich in konferenc, zbornkov prispevkov in monografij, ki zadevajo ključna  razsežja aktualne družbene krize skozi prizmo sedanjsoti, preteklosti in prihodnosti. lahko prispeva k širjenju medijske percepcije in diskusij Nadaljni pomeben vidik  je kontemporalno oblikovanje informacij v javni diskusiji na podlagi preučevanja arhivskih virov. Za  slovenski in evroski prostor  ima  proučevanje pretekosti še posebno veljavnost, saj je večplastno razumevanje zgodovinskih posebej relevatno za postopanje in odločanje v sedanjosti.  V širšega evropskem horizontu so v tem pogledu še posebej relevatna literarna, umetniška, kulurnain intelektualna pričevanja,ki  neposreno vključujejo izražanje osebne in družbene svobode. Priznavanje vrednosti osebnega izražanja ima obči pomen za oblikovanje  evropskega (med)kulturne komunikacije.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Vmesno poročilo, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno