Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Razvoj multifunkcionalnih učinkovin za zdravljenje Alzheimerjeve bolezni

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
1.09.00  Naravoslovje  Farmacija   

Koda Veda Področje
B740  Biomedicinske vede  Farmakološke vede, farmakognozija, farmacija, toksikologija 

Koda Veda Področje
3.01  Medicinske in zdravstvene vede  Temeljna medicina 
Ključne besede
Alzheimerjeva bolezen; razvoj zdravil; strukturno podprto načrtovanje učinkovin; multifunkcionalni ligandi.
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (16)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  15686  dr. Gregor Anderluh  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2017 - 2020  981 
2.  34841  Maja Frelih  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Tehnični sodelavec  2019 - 2020  16 
3.  15284  dr. Stanislav Gobec  Farmacija  Vodja  2017 - 2020  856 
4.  08329  dr. Simona Golič Grdadolnik  Kemija  Raziskovalec  2017 - 2020  326 
5.  32036  dr. Martina Hrast Rambaher  Farmacija  Raziskovalec  2017 - 2019  147 
6.  06734  dr. Dušanka Janežič  Računalniško intenzivne metode in aplikacije  Raziskovalec  2017 - 2020  505 
7.  36438  dr. Damijan Knez  Farmacija  Raziskovalec  2017 - 2019  219 
8.  04648  dr. Janko Kos  Biotehnika  Raziskovalec  2017 - 2020  1.166 
9.  33908  dr. Urban Košak  Farmacija  Raziskovalec  2017 - 2018  62 
10.  11122  dr. Albin Kristl  Farmacija  Raziskovalec  2017 - 2020  350 
11.  19061  dr. Aleš Obreza  Farmacija  Raziskovalec  2017 - 2020  337 
12.  32035  dr. Anja Pišlar  Biotehnologija  Raziskovalec  2017 - 2020  175 
13.  37050  dr. Kaja Rožman  Farmacija  Mladi raziskovalec  2017  18 
14.  52378  Nika Strašek Benedik  Farmacija  Raziskovalec  2018 - 2020  30 
15.  21503  dr. Maja Zorović  Nevrobiologija  Raziskovalec  2019 - 2020  72 
16.  08289  dr. Marko Živin  Nevrobiologija  Raziskovalec  2017 - 2020  237 
Organizacije (4)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0104  Kemijski inštitut  Ljubljana  5051592000  21.445 
2.  0381  Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta  Ljubljana  1627066  49.104 
3.  0787  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo  Ljubljana  1626973  17.836 
4.  2790  Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije  Koper  1810014009  18.122 
Povzetek
Zaradi staranja prebivalstva se je povečalo tudi število bolnikov z boleznimi povezanimi s starostjo, vključno z demenco. Alzheimerjeva bolezen (AB) je najpogostejša oblika starostne demence z več kot 35 milijonov bolnikov po vsem svetu. Po napovedih svetovne zdravstvene organizacije se bo število dementnih pacientov še naprej povečevalo in naj bi po pričakovanjih do leta 2050 doseglo številko vsaj 95 milijonov. Zdravila za zdravljenje demence samo lajšajo simptome bolezni, nimajo pa velikega vpliva na zaviranje napredovanja AB, hkrati pa imajo tudi izrazite neželene stranske učinke. Za zaustavitev napredovanja bolezni in morebitno ozdravitev pa nujno potrebujemo nove učinkovine. Etiologija AB še ni povsem pojasnjena. Poleg nastanka amiloidnih leh, sestavljenih iz agregiranega amiloida beta (Aβ), so najbolj izrazite spremembe pri nevrodegeneraciji značilni za AB še povečan oksidativni stres, porušena homeostaza kovinskih ionov, neravnovesje v nivojih monoaminskih živčnih prenašalcev skupaj s povečano aktivnostjo MAO-B, in predvsem izrazito znižanje koncentracije živčnega prenašalca acetilholina (ACh) v možganih. Tri od štirih trenutno registriranih zdravilnih učinkovin za terapijo AB zavirajo holin esteraze (ChE) in s tem povečajo holinergični prenos v prizadetih možganih ter omilijo znake bolezni. V možganih sta prisotni dve vrsti ChE. Acetilholin esteraza (AChE) je odgovorna za 80% možganske holin esterazne aktivnosti in je specifična tarča zgoraj omenjenih zdravilnih učinkovin. Najnovejša dognanja predstavljajo tudi butirilholin esterazo (BChE) kot primerno terapevtsko tarčo, v luči vzdrževanja holinergične aktivnosti in kognitivnih sposobnosti ob zmanjšanih neželenih stranskih učinkih. Aβ peptidi naj bi bili tudi eden od vzrokov nastanka AB. Ti 39–43 aminokislinskih ostankov dolgi peptidi se lahko uredijo v različne oligomerne in fibrilarne zvrsti, ki imajo različno stopnjo toksičnosti. Veliko raziskav je usmerjenih v iskanje molekul, ki bi zavirale tendenco agregiranja teh peptidov. Nastanek fibrilov Aβ vpliva na več molekularnih procesov AB, kot sta na primer oksidativni stres in porušena homeostaza kovinskih ionov. Življenjsko pomembna kovinski ioni, kot so Fe2+, Zn2+ in Cu2+, se ujamejo v komplekse z Aβ, kar se kaže tudi v visoki koncentraciji teh ionov v amiloidnih plakih izoliranih iz možganov bolnikov z AB. Zaradi terapevtskega potenciala, je zelo obetaven in nujen pristop razvoj multifunkcionalnih spojin, ki lahko specifično kelirajo kovinske ione, zmanjšajo agregacijo Aβ ter inhibirajo BChE in MAO-B.  Cilj tega projekta je razvoj novih multifunkcionalnih spojin kot potencialnih novih zdravil za zdravljenje AB. Načrtovane spojine bodo selektivno kelirale specifične kovinske ione, zavirale agregacijo Aβ ter delovale kot zaviralci BChE in MAO-B. Z uporabo strukturno-podprtega načrtovanja bomo v eno molekulo združili strukturne lastnosti, ki bodo omogočale vplivanje na različne patofiziološke procese, značilne za AB. Pričakujemo, da bomo razvili vsaj 1–2 optimizirani spojini vodnici, ki bosta nizko nanomolarna zaviralca BChE in bosta istočasno dobro kelirali kovinske ione ione, delovali antioksidativno, ter zavirali agregacijo Aβ. Med projektom pridobljene optimizirane multifunkcionalne spojine vodnice bodo predstavljale pomemben prispevek v iskanju spojin, ki bi lahko prešle v klinične faze. Te spojine lahko predstavljajo dobro osnovo za nadaljnji razvoj novih zdravil za zdravljenje AB.  Rezultate raziskav bomo objavili v uglednih revijah z visokim faktorjem vpliva ter mednarodnih patentnih prijavah. Skupni dosedanji raziskovalni dosežki vodje projekta ter ostalih partnerjev dokazujejo, da je projekt izvedljiv, ter da je zagotovljena vsa potrebna infrastruktura za uspešno izvedbo projekta. Predlagani projekt bo izkoristil obstoječo mednarodno mrežo sodelovanj. Dobro vodenje projekta zagotavljajo tudi vodstvene izkušnje prof. Gobca (prodekan na Fakulteti za farmacijo 2005-2007, dekan na fakulteti za Farmacijo 2007-201
Pomen za razvoj znanosti
V okviru prijavljenega projekta načrtujemo odkrivanje novih zdravilnih učinkovin, razvoj novih metod načrtovanja, sinteze in študija delovanja učinkovin na molekularnem nivoju. Predlagan projekt bo pomemben prispevek k odkrivanju novih učinkovin za zdravljenje Alzheimerjeve bolezni, ki naj bi delovala po novih in do sedaj še neizkoriščenih poteh. Zaradi staranja prebivalstva in pričakovanega velikega porasta populacije z Alzheimerjevo demenco v prihodnosti, je razvoj novih učinkovin za znanost vedno večji in globalen izziv. Na trgu še ni zdravila, ki bi uspešno odpravilo vzroke za nastanek Alzheimerjeve bolezni. Zaradi tega je izredno pomembno, da akademske raziskovalne skupine ohranjajo in stopnjujejo intenziteto razvoja novih učinkovin, odkrita potencialna zdravila v predkliničnih fazah razvijejo do določene stopnje, nato pa jih (po vstopu v klinične faze razvoja) predajo farmacevtski industriji. Med izvajanjem projekta bomo skupaj s partnerji iz Slovenije in tujine razvijali naslednja orodja, pomembna za razvoj farmacevtsko-kemičnih znanosti: racionalno načrtovanje, sinteza in optimizacija spojin vodnic, računalniško podprto načrtovanje novih zdravil, strukturno podprto načrtovanje multiplih ligandov, de novo načrtovanje novih encimskih inhibitorjev, razvoj novih metod sintezne organske kemije in njihova optimizacija (npr. z uporabo paralelne sinteze, mikrovalovnega reaktorja, novih katalizatorjev itd.), razvoj enostavnih in hitrih biokemičnih metod evaluacije encimskih inhibitorjev. Svojo raziskovalno pozornost bomo predvsem usmerili v specifiko uporabe omenjenih orodij za odkrivanje novih učinkovin za zdravljenje nevrodegenerativnih bolezni.
Pomen za razvoj Slovenije
Glede na izjemno velik družbenoekonomski pomen farmacevtske industrije v Sloveniji, so raziskave novih učinkovin eden od načinov, ki bi domači farmacevtski industriji v sodelovanju s strateškimi partnerji lahko omogočil trajnostni razvoj. Nove spojine vodnice in spojine klinični kandidati, ki bodo rezultat predlaganega projekta, bodo primerna osnova za razvoj novih zdravil v sodelovanju domače farmacevtske industrije s partnerji v svetu. Tekom projekta pridobljena nova znanja so izjemnega pomena tudi za raziskovanja v generični farmacevtski industriji. Raziskovalci na projektu, bodo ob izteku projekta vrhunsko usposobljeni za samostojno delo v raziskovalnih laboratorijih farmacevtske industrije, kjer bodo lahko iniciatorji, oziroma aktivni člani novih raziskovalnih jeder, kar bo še posebej pomembno ob globalizaciji slovenske farmacevtske industrije (kot je npr. prevzem Leka d.d. s strani Novartisa). Pridobljena znanja in usposobljenost bodo sodelujočim raziskovalcem odprla vrata v raziskovalne laboratorije multinacionalk in do ustreznih strokovnih položajev, kar bo pomemben prispevek k utrjevanju položaja slovenske znanosti in industrije v svetu. Doktorji znanosti, ki bodo izšli iz projekta, kot vrhunski strokovnjaki, bodo usposobljeni tudi za ustvarjalno delovanje na univerzah, v raziskovalnih inštitutih in v ustreznih strokovno zahtevnih službah državne uprave. Za Slovenijo je strateško izredno pomembno, da z raziskavami na področju farmacije sledi smerem razvoja v svetu. V okviru predlaganega projekta bomo dograjevali in poglabljali obstoječa znanja in generirali nova, ki so pomembna za trajnostni razvoj raziskav, povezanih z zdravili in farmacevtsko industrijo v Sloveniji. Splošni cilj predlaganega projekta je usmerjen tudi v doseganje znanstvene odličnosti na področju vsebine projekta, kar bo preko publikacij v vrhunskih mednarodnih znanstvenih revijah prispevalo k ugledu slovenske znanosti v svetu in tako pripomoglo k prepoznavnosti Slovenije in k utrjevanju slovenske nacionalne identitete v Evropi in v svetu. Projekt bo ustvaril pomembna nova znanja na področju razvoja zdravil za zdravljenje Alzheimerjeve bolezni. Rezultate predlaganega projekta bo lahko izkoristila farmacevtska industrija, ali pa bodo osnova za ustanovitev »start-up« podjetja.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Vmesno poročilo, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno