Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Serumski, genetski in epigenetski označevalci tveganja za nastanek, napredovanja in odgovora na zdravljenje bolezni povezanih z izpostavljenostjo azbestu

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.04.00  Medicina  Onkologija   

Koda Veda Področje
B200  Biomedicinske vede  Citologija, onkologija, kancerologija 

Koda Veda Področje
3.02  Medicinske in zdravstvene vede  Klinična medicina 
Ključne besede
azbestne bolezni, biološki označevalci, klinično-farmakogenetski modeli, eksosomi, maligni mezoteliom, miRNA, personalizirana medicina
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (15)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  05299  mag. Niko Arnerić  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Upokojeni raziskovalec  2017 - 2020  136 
2.  34769  Tanja Blagus  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2017 - 2020  71 
3.  12218  dr. Metoda Dodič Fikfak  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2017 - 2020  1.230 
4.  11711  dr. Vita Dolžan  Biokemija in molekularna biologija  Vodja  2017 - 2020  765 
5.  23759  dr. Alenka Franko  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2017 - 2020  386 
6.  33110  dr. Katja Goričar  Onkologija  Raziskovalec  2017 - 2020  288 
7.  16229  dr. Viljem Kovač  Medicina  Raziskovalec  2017 - 2020  297 
8.  52660  Teja Lavrin  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2020  15 
9.  24288  dr. Metka Lenassi  Naravoslovje  Raziskovalec  2017 - 2020  201 
10.  24781  mag. Barbara Možina  Medicina  Raziskovalec  2017 - 2020  82 
11.  36486  dr. Pia Pužar Dominkuš  Biokemija in molekularna biologija  Mladi raziskovalec  2017 - 2018  42 
12.  28506  dr. Urška Sivka  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2019 - 2020  19 
13.  20176  dr. Uroš Smrdel  Onkologija  Raziskovalec  2017 - 2020  119 
14.  32452  dr. Danijela Štrbac  Medicina  Raziskovalec  2017 - 2020  42 
15.  52340  Maja Žugec  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Mladi raziskovalec  2018 - 2020  12 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0302  ONKOLOŠKI INŠTITUT LJUBLJANA  Ljubljana  5055733000  15.468 
2.  0312  Univerzitetni klinični center Ljubljana  Ljubljana  5057272000  77.458 
3.  0381  Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta  Ljubljana  1627066  48.236 
Povzetek
Bolezni, povezane z izpostavljenostjo azbestu, predstavljajo pomemben zdravstveni problem in veliko ekonomsko breme. Kljub prepovedi uporabe azbesta je njihova incidenca še vedno velika zaradi dolge latentne dobe in obremenjenosti okolja z azbestom. Izpostavljenost azbestu je povezana z razvojem azbestoze, boleznimi plevre, kot so plevralni plaki, difuzne zadebelitve plevre in plevralni izliv, ter z več oblikami raka, med katerimi je najpomembnejši maligni mezoteliom, agresiven rak s slabo prognozo in kratkim preživetjem. Diagnostični in prognostični biološki označevalci, ki bi omogočali hitro in zanesljivo odkrivanje z azbestom povezanih bolezni in izboljšali izid zdravljenja, so zato nujno potrebni. Številne raziskave so pokazale, da različni serumski (topni ali eksosomalni), epigenetski (miRNA), genetski (polimorfizmi posameznih nukleotidov) in okoljski dejavniki skupaj z interakcijami med njimi lahko vplivajo tako na tveganje za pojav bolezni kot na odgovor na zdravljenje. Biološki označevalci v krvi, predvsem novejši, kot so prosta miRNA in zunajcelični vezikli, ki jih izločajo tumorske celice, bi lahko izboljšali neinvazivno odkrivanje bolezni povezanih z azbestom pri posameznikih, ki so bili izpostavljeni azbestu. Kljub temu pa trenutno ni nobenih validiranih bioloških označevalcev ali njihovih kombinacij, ki bi se lahko uporabljali v klinični praksi. Cilj naše raziskave je torej identifikacija novih potencialnih bioloških označevalcev, povezanih z razvojem azbestnih bolezni in MM, ter bioloških označevalcev, povezanih z napredovanjem bolezni, odgovorom na zdravljenje in preživetjem bolnikov z MM. Prav tako želimo raziskati vpliv interakcij med različnimi biološkimi označevalci in okoljskimi dejavniki na tveganje za azbestne bolezni ter na odgovor na zdravljenje bolnikov z MM. Na podlagi identificiranih bioloških označevalcev pa bomo izdelali in validirali tudi multivariatne modele za napoved odgovora na zdravljenje, ki bodo vključevali klinične dejavnike in biološke označevalce, na podlagi katerih bi lahko usmerjali izbor zdravljenja v klinični praksi.
Pomen za razvoj znanosti
Projekt nadaljuje naše dosedanje raziskave v okviru aplikativnih raziskovalnih projektov na področju azbestnih bolezni, kjer so naši rezultati že imeli veliko znanstveno odmevnost, ta področja pa nadgrajuje z uporabo sodobnih metodologij za reševanje aktualnih znanstvenih tem. Bistven doprinos našega projekta k znanosti bo identifikacija novih potencialnih diagnostičnih in prognostičnih označevalcev pri azbestnih boleznih, ter s klinično-farmakogenetskimi modeli podprto personalizirano zdravljenje malignega mezotelioma. Rezultati projekta bodo tako po eni strani aplikativni in bodo doprinesli k razvoju personalizirane medicine. Po drugi strani pa bodo naši rezultati tudi omogočili boljše razumevanje molekularnih procesov in okoljskih, genetskih in epigenetskih dejavnikov, ki vplivajo na tveganje za nastanek azbestnih bolezni ter na napredovanje in odgovor na zdravljenje malignega mezotelioma. Eksosomi in miRNA predstavljajo izjemno orodje za preučevanje molekularnih procesov, povezanih z azbestnimi boleznimi. S tem bomo lahko posredno prispevali tudi k boljšemu razumevanju osnovnih molekularnih procesov in k prepoznavanju potencialnih tarč za nove pristope k zdravljenju azbestnih bolezni.   Začrtane raziskav imajo torej velik potencial, da privedejo do izvirnih in pomembnih znanstvenih ugotovitev.
Pomen za razvoj Slovenije
Pričakujemo, da bodo imeli rezultati projekta velik neposreden pomen za družbo. Glede na to, da v Sloveniji še vsaj v naslednjih dveh desetletjih pričakujemo porast bolezni, povezanih z izpostavljenostjo azbestu, predvsem malignega mezotelioma, in da se še nikjer v svetu trend te bolezni ni ustalil, čeprav je bila uporaba azbesta prepovedana že v 80. letih, bodo rezultati bistvenega pomena za določitev posebej ogroženih skupin ljudi, ki so bili izpostavljeni azbestu. Zaradi velike razsežnosti problema bolezni, povezanih z izpostavljenostjo azbestu, bodo izsledki raziskave pomembni tudi za gospodarstvo, saj bo imelo zgodnje odkrivanje azbestnih bolezni  tudi pozitivne ekonomske učinke. Izsledki raziskave bodo neposredno pomembni tudi za sofinancerja, gospodarsko družbo Salonit Anhovo, gradbeni materiali, d.d, v kateri je bila oziroma je zaposlenih večina preiskovancev v raziskavi. Izsledki predlagane raziskave bodo namreč lahko pomembno vplivali na zgodnejše odkrivanje in učinkovitejše zdravljenje bolezni, povezanih z izpostavljenostjo azbestu, pri sedanjih oziroma nekdanjih delavcih tega podjetja kot tudi pri delavcih drugih podjetij, ki so uporabljala azbest.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Vmesno poročilo, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno