Projekti / Programi
Serumski, genetski in epigenetski označevalci tveganja za nastanek, napredovanja in odgovora na zdravljenje bolezni povezanih z izpostavljenostjo azbestu
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
3.04.00 |
Medicina |
Onkologija |
|
Koda |
Veda |
Področje |
B200 |
Biomedicinske vede |
Citologija, onkologija, kancerologija |
Koda |
Veda |
Področje |
3.02 |
Medicinske in zdravstvene vede |
Klinična medicina |
azbestne bolezni, biološki označevalci, klinično-farmakogenetski modeli, eksosomi, maligni mezoteliom, miRNA, personalizirana medicina
Raziskovalci (15)
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
05299 |
mag. Niko Arnerić |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Upokojeni raziskovalec |
2017 - 2020 |
136 |
2. |
34769 |
Tanja Blagus |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2017 - 2020 |
71 |
3. |
12218 |
dr. Metoda Dodič Fikfak |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2017 - 2020 |
1.230 |
4. |
11711 |
dr. Vita Dolžan |
Biokemija in molekularna biologija |
Vodja |
2017 - 2020 |
765 |
5. |
23759 |
dr. Alenka Franko |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2017 - 2020 |
386 |
6. |
33110 |
dr. Katja Goričar |
Onkologija |
Raziskovalec |
2017 - 2020 |
288 |
7. |
16229 |
dr. Viljem Kovač |
Medicina |
Raziskovalec |
2017 - 2020 |
297 |
8. |
52660 |
Teja Lavrin |
Biokemija in molekularna biologija |
Raziskovalec |
2020 |
15 |
9. |
24288 |
dr. Metka Lenassi |
Naravoslovje |
Raziskovalec |
2017 - 2020 |
201 |
10. |
24781 |
mag. Barbara Možina |
Medicina |
Raziskovalec |
2017 - 2020 |
82 |
11. |
36486 |
dr. Pia Pužar Dominkuš |
Biokemija in molekularna biologija |
Mladi raziskovalec |
2017 - 2018 |
42 |
12. |
28506 |
dr. Urška Sivka |
Biokemija in molekularna biologija |
Raziskovalec |
2019 - 2020 |
19 |
13. |
20176 |
dr. Uroš Smrdel |
Onkologija |
Raziskovalec |
2017 - 2020 |
119 |
14. |
32452 |
dr. Danijela Štrbac |
Medicina |
Raziskovalec |
2017 - 2020 |
42 |
15. |
52340 |
Maja Žugec |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Mladi raziskovalec |
2018 - 2020 |
12 |
Organizacije (3)
Povzetek
Bolezni, povezane z izpostavljenostjo azbestu, predstavljajo pomemben zdravstveni problem in veliko ekonomsko breme. Kljub prepovedi uporabe azbesta je njihova incidenca še vedno velika zaradi dolge latentne dobe in obremenjenosti okolja z azbestom. Izpostavljenost azbestu je povezana z razvojem azbestoze, boleznimi plevre, kot so plevralni plaki, difuzne zadebelitve plevre in plevralni izliv, ter z več oblikami raka, med katerimi je najpomembnejši maligni mezoteliom, agresiven rak s slabo prognozo in kratkim preživetjem. Diagnostični in prognostični biološki označevalci, ki bi omogočali hitro in zanesljivo odkrivanje z azbestom povezanih bolezni in izboljšali izid zdravljenja, so zato nujno potrebni.
Številne raziskave so pokazale, da različni serumski (topni ali eksosomalni), epigenetski (miRNA), genetski (polimorfizmi posameznih nukleotidov) in okoljski dejavniki skupaj z interakcijami med njimi lahko vplivajo tako na tveganje za pojav bolezni kot na odgovor na zdravljenje. Biološki označevalci v krvi, predvsem novejši, kot so prosta miRNA in zunajcelični vezikli, ki jih izločajo tumorske celice, bi lahko izboljšali neinvazivno odkrivanje bolezni povezanih z azbestom pri posameznikih, ki so bili izpostavljeni azbestu. Kljub temu pa trenutno ni nobenih validiranih bioloških označevalcev ali njihovih kombinacij, ki bi se lahko uporabljali v klinični praksi.
Cilj naše raziskave je torej identifikacija novih potencialnih bioloških označevalcev, povezanih z razvojem azbestnih bolezni in MM, ter bioloških označevalcev, povezanih z napredovanjem bolezni, odgovorom na zdravljenje in preživetjem bolnikov z MM. Prav tako želimo raziskati vpliv interakcij med različnimi biološkimi označevalci in okoljskimi dejavniki na tveganje za azbestne bolezni ter na odgovor na zdravljenje bolnikov z MM. Na podlagi identificiranih bioloških označevalcev pa bomo izdelali in validirali tudi multivariatne modele za napoved odgovora na zdravljenje, ki bodo vključevali klinične dejavnike in biološke označevalce, na podlagi katerih bi lahko usmerjali izbor zdravljenja v klinični praksi.
Pomen za razvoj znanosti
Projekt nadaljuje naše dosedanje raziskave v okviru aplikativnih raziskovalnih projektov na področju azbestnih bolezni, kjer so naši rezultati že imeli veliko znanstveno odmevnost, ta področja pa nadgrajuje z uporabo sodobnih metodologij za reševanje aktualnih znanstvenih tem. Bistven doprinos našega projekta k znanosti bo identifikacija novih potencialnih diagnostičnih in prognostičnih označevalcev pri azbestnih boleznih, ter s klinično-farmakogenetskimi modeli podprto personalizirano zdravljenje malignega mezotelioma. Rezultati projekta bodo tako po eni strani aplikativni in bodo doprinesli k razvoju personalizirane medicine. Po drugi strani pa bodo naši rezultati tudi omogočili boljše razumevanje molekularnih procesov in okoljskih, genetskih in epigenetskih dejavnikov, ki vplivajo na tveganje za nastanek azbestnih bolezni ter na napredovanje in odgovor na zdravljenje malignega mezotelioma. Eksosomi in miRNA predstavljajo izjemno orodje za preučevanje molekularnih procesov, povezanih z azbestnimi boleznimi. S tem bomo lahko posredno prispevali tudi k boljšemu razumevanju osnovnih molekularnih procesov in k prepoznavanju potencialnih tarč za nove pristope k zdravljenju azbestnih bolezni.
Začrtane raziskav imajo torej velik potencial, da privedejo do izvirnih in pomembnih znanstvenih ugotovitev.
Pomen za razvoj Slovenije
Pričakujemo, da bodo imeli rezultati projekta velik neposreden pomen za družbo. Glede na to, da v Sloveniji še vsaj v naslednjih dveh desetletjih pričakujemo porast bolezni, povezanih z izpostavljenostjo azbestu, predvsem malignega mezotelioma, in da se še nikjer v svetu trend te bolezni ni ustalil, čeprav je bila uporaba azbesta prepovedana že v 80. letih, bodo rezultati bistvenega pomena za določitev posebej ogroženih skupin ljudi, ki so bili izpostavljeni azbestu. Zaradi velike razsežnosti problema bolezni, povezanih z izpostavljenostjo azbestu, bodo izsledki raziskave pomembni tudi za gospodarstvo, saj bo imelo zgodnje odkrivanje azbestnih bolezni tudi pozitivne ekonomske učinke. Izsledki raziskave bodo neposredno pomembni tudi za sofinancerja, gospodarsko družbo
Salonit Anhovo, gradbeni materiali, d.d, v kateri je bila oziroma je zaposlenih večina preiskovancev v raziskavi. Izsledki predlagane raziskave bodo namreč lahko pomembno vplivali na zgodnejše odkrivanje in učinkovitejše zdravljenje bolezni, povezanih z izpostavljenostjo azbestu, pri sedanjih oziroma nekdanjih delavcih tega podjetja kot tudi pri delavcih drugih podjetij, ki so uporabljala azbest.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo,
zaključno poročilo