Projekti / Programi
Mapiranje urbanih prostorov slovenskih mest v zgodovinskem okviru: modernistična Nova Gorica in njeni konteksti
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.09.00 |
Humanistika |
Umetnostna zgodovina |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H310 |
Humanistične vede |
Umetnostna zgodovina |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.04 |
Humanistične vede |
Umetnost (umetnost, umetnostna zgodovina, izvajanje umetnosti, glasba) |
umetnostna zgodovina, urbana zgodovina, modernistična arhitektura, sodobna umetnost, digitalna humanistika, Nova Gorica, nova mesta, Atenska listina
Raziskovalci (14)
Organizacije (3)
Povzetek
Urbanizem je dejavnost, ki se ukvarja z načrtovanjem novih naselij in mest in z njihovim učinkovitim vzdrževanjem. Njegovemu postopnemu razvoju lahko sledimo od prvih civilizacij dalje, prve mednarodne strokovne podlage za načrtovanje naselbin pa so se izoblikovale šele pod vodstvom CIAM-a s t. i. Atensko listino (1933), v skladu s katero so gradili naselja v Evropi in po svetu zlasti pred in po drugi svetovni vojni. Danes se urbanizem srečuje z novimi izzivi, kot je trajnostni prostorski razvoj urbanih prostorov, ki mora mdr. vzpodbuditi prenovo in zagotavljati vitalnost v zgodovinskih mestnih jedrih, in z urbano regeneracijo oziroma z razvojem in prenovo t.i. sivih con znotraj mest. Z evidentiranjem in vrednotenjem urbane, arhitekturne in likovne dediščine, nujnih dejavnikov sodobnega urbanizma, se ukvarja umetnostna zgodovina, ki kot stroka doslej v svetu ni bila upoštevana kot eden od pristopov za obravnavo urbane zgodovine. Le-ta je eden od temeljev urbanističnega načrtovanja, zato bomo v projektu razvili znanstveno metodologijo, ki bo umetnostnozgodovinski vidik vključila v tovrstne historične raziskave.
Umetnostnozgodovinski pristop k raziskavi urbane zgodovine naselja bomo razvili in uporabili na po drugi vojni zgolj iz ideoloških razlogov na novo nastalem mestu Nova Gorica. V okviru projekta bodo prvič opravljene celovite temeljne znanstvene umetnostnozgodovinske raziskave povojnega urbanizma, modernistične arhitekture in likovne umetnosti Nove Gorice, s katerimi bo mesto postavljeno v ustrezen historičen kontekst. Rezultati raziskav bodo tudi podlaga za osnovanje smernic za boljše varovanje povojne dediščine na v Sloveniji, ki bodo pomagale podati temelje za pripravo ustreznih urbanističnih in konservatorskih načrtov podobnih urbanih naselij. Ker je poglobljeno in podrobno raziskovanje modernističnih mest na Slovenskem ostalo deziderat stroke, je nujno potrebna celostna obravnava povojne dediščine. Znotraj projekta bosta mesto Nova Gorica in njegov razvoj obravnavana v primerjalnem kontekstu. Raziskovanje se bo namreč osredotočilo tudi na študij primerljivih, podobno zasnovanih mest drugod po Evropi, zlasti pa na območju Slovenije in celotne bivše Jugoslavije, saj se navadno vsa novoustanovljena modernistična mesta soočajo s sorodnimi težavami.
Prijavljeni projekt je tudi v interesu Mestne občine Nova Gorica, ki želi, da se v času praznovanja 70. obletnice nastanka mesta (1947-1948) začnejo poglobljene znanstvene raziskave in pripravijo prvi aplikativni rezultati, ki bodo raziskovalne rezultate razširili med strokovnjaki in prebivalstvom/širšo javnostjo. Zanimanje za mesto bo pomembno prispevalo k varovanju njegove arhitekture in urbanistične zasnove. Projekt vsebinsko in finančno podpira tudi Slovenska akademija znanosti in umetnosti, saj poglobljene raziskave umetnostne dediščine v skrajnem zahodnem delu Slovenije zaradi političnih razlogov dolgo niso bile mogoče.
V projektu bomo ob ustaljeni metodologiji umetnostnozgodovinskega raziskovalnega dela razvili in izoblikovali novo metodologijo, ki bo lahko služila kot vzor za pripravo podobnih študij naselij. Za zbiranje, obdelavo in diseminacijo podatkov bomo uporabili tudi metode digitalne humanistike, ki se za zdaj pospešeno uporabljajo zlasti v zahodnoevropskem prostoru (in v ZDA), medtem ko so v državah nekdanjega Vzhodnega bloka in bivše Jugoslavije le redko vključene v raziskovalne pristope.
Pri projektu bo sodelovala skupina mednarodno uveljavljenih znanstvenih raziskovalcev in postdoktorskih mladih raziskovalcev na začetku kariere z Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU in Univerze v Mariboru (FERI in Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete).
Pomen za razvoj znanosti
Projekt je za razvoj znanosti pomemben na več nivojih: najbolj očiten bo doprinos na področju umetnostne zgodovine, saj bodo rezultati projekta pripomogli k boljšemu poznavanju in razumevanju modernistične arhitekture iz časa po drugi svetovni vojni, konkretno pa arhitekture in likovne umetnosti v Novi Gorici in na Goriškem. V slovenskem prostoru bodo prvič na primeru Nove Gorice uporabljene nekatere metode digitalne humanistike, kot je npr. mapiranje mesta. Spoznanja bodo uporabna tudi za druge humanistične in družboslovne stroke (zgodovina, antropologija, arheologija, arhitektura, urbanizem, sociologija, geografija).
Raziskava bo omogočila evalvacijo in umestitev slovenske umetnostne dediščine v širši evropski in svetovni kontekst. Razvita bo nova metodologija obravnave urbanih prostorov, ki bo celostno predstavila urbano biografijo mest in tako urbani zgodovini dodala še umetnostnozgodovinski vidik, ki doslej v teh raziskavah ni bil prisoten. Z organizacijo mednarodnega simpozija bo mogoče vzpostaviti povezave z drugimi evropskimi raziskovalci in ustanovami, ki se ukvarjajo s proučevanjem t.i. novih mest in urbano zgodovino, in se vključiti v obstoječe mednarodne znanstvene projekte in mreže, kot je npr. International New Town Institute iz Rotterdama. Sodelovali bomo tudi z drugimi evropskimi deželami, predvsem z Nemčijo in deželami bivše Jugoslavije; okrepili bomo sodelovanje z univerzama v Zagrebu in Beogradu.
Projekt je pomemben tudi zaradi medgeneracijske izmenjave znanj in izkušenj; v projektno skupino so poleg mednarodno že uveljavljenih starejših strokovnjakov vključeni zlasti raziskovalci, ki so na začetku poklicne poti (3 podoktorske raziskovalke, dvema bo ta projekt omogočil prvo zaposlitev po doktoratu). Preko mentorstva starejših raziskovalcev bodo skozi projekt pridobili nova znanja in nadgradili vedenje o umetnostni, urbani in arhitekturni zgodovini.
Rezultate raziskav in metodologijo bodo nekateri člani projektne skupine, zaposleni na univerzah v Ljubljani in Mariboru, neposredno prenesli tudi v izobraževalni proces in s tem vzpodbudili študente umetnostne zgodovine k proučevanju umetnostnih spomenikov primorske regije, urbanizma, modernistične arhitekture in likovne umetnosti po drugi svetovni vojni.
Pomen za razvoj Slovenije
Rezultati projekta bodo pomembni in neposredno uporabni pri urbanističnem načrtovanju Nove Gorice in revitalizaciji t.i. sivih con mesta, pri ohranjanju kulturne dediščine in pri zaščiti ter prezentaciji kulturnih spomenikov, kar je neposredno povezano s turizmom in izobraževanjem.
Z dognanji na podlagi humanističnih znanstvenih raziskav, ki bodo osredotočene na umetnostno dediščino Nove Gorice z okolico, predvsem pa na najbolj ogroženo modernistično arhitekturo, bo izvedeno osveščanje strokovne (konzervatorji in restavratorji) in širše javnosti (lastniki in uporabniki) o pomenu kulturne dediščine za ta prostor in tudi identiteto kraja. V ta namen bomo pripravili portal z različnimi strokovnimi in poljudnimi vsebinami o razvoju mesta, osebah in posameznih spomenikih, spletne poti po spomenikih, spletno vizualizacijo nastanka in razvoja Nove Gorice, arhitekturne in virtualne razstave, strokovne in poljudne publikacije (knjižice o umetnostnih spomenikih Nove Gorice iz serije Umetnine v žepu, umetnostni vodnik po mestu z okolico, reprezentativna fotografska monografija o mestu), ki bodo uporabni tudi pri turističnem trženju in promociji Nove Gorice z okolico ter s tem vplivali na razvoj kraja in lokalne skupnosti. Pomemben družbeni pomen bo imel projekt tudi za univerzitetni študij na univerzah v Ljubljani in Mariboru.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo,
zaključno poročilo
