Projekti / Programi
Likovna umetnost med cenzuro in propagando od srednjega veka do konca prve svetovne vojne
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.09.00 |
Humanistika |
Umetnostna zgodovina |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H310 |
Humanistične vede |
Umetnostna zgodovina |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.04 |
Humanistične vede |
Umetnost (umetnost, umetnostna zgodovina, izvajanje umetnosti, glasba) |
likovna umetnost, cenzura, propaganda, habsburška monarhija, srednji vek, zgodnji novi vek, 19. stoletje, prva svetovna vojna, politična ikonografija
Raziskovalci (12)
Organizacije (2)
Povzetek
Predlagani interdisciplinarni aplikativni projekt se bo osredotočil na manj raziskano področje propagande in cenzure v likovni umetnosti v obdobju od srednjega veka do prve svetovne vojne, torej v času, ko je bil slovenski prostor del habsburške monarhije. Glavno raziskovalno vprašanje je, kako sta propaganda in cenzura vplivali na likovno umetnost v habsburškem cesarstvu in na njeno recepcijo. Vprašanje bo preučeno iz dveh zornih kotov; z vidika prestolnice (Dunaj, v zgodnjem novem veku tudi Gradec), ter z vidika habsburških dežel (Kranjska in Štajerska).
Znanstveno izhodišče projekta je dejstvo, da sta bili skozi zgodovino likovna umetnost in politika (ter ideologija) tesno povezani preko cenzure in propagande. Prav vizualna sredstva omogočajo vpliv na najširši segment prebivalstva in odnos do drugega, zato je naloga predlaganega projekta, da preuči likovno umetnost habsburške monarhije s teh dveh aspektov, ki sta relativno slabo raziskana, za slovensko območje pa velik desiderat.
Metodološko izhodišče predlaganega interdisciplinarnega projekta je teza, da temeljite umetnostnozgodovinske raziskave kateregakoli področja ne morejo biti izvedene brez historičnega konteksta. Zaradi relativno skromnih zgodovinskih raziskav cenzure in propagande v habsburški monarhiji je pričujoči projekt zasnovan interdisciplinarno kot povezava zgodovinopisja in umetnostne zgodovine. Zaradi tesne zgodovinske in umetnostne povezave slovenskega prostora z avstrijskim oziroma historične enotnosti obravnavanega območja, so se povezali strokovnjaki iz Avstrije in Slovenije (na vseh stopnjah kariere), saj bo le na takšen način omogočen pretok idej, spoznanj pa tudi celovitejši vpogled na obravnavano problematiko.
Raziskave propagande in cenzure v likovni umetnosti na področju habsburške monarhije se bodo osredotočile na tri časovna obdobja: srednji vek, zgodnji novi vek in dolgo 19. stoletje. Ker gre za prve študije obravnavane tematike za ozemlje Slovenije, se bomo skladno s sestavo projektne skupine osredotočili na izbrane študije primerov iz zgoraj navedenih obdobij.
Raziskave srednjega veka bodo osredotočene na Celjske grofe, poleg Habsburžanov najpomembnejšo plemiško družino, ki je vladala večjem delu slovenskega ozemlja v srednjem veku in ki je tudi s pomočjo uporabe umetnosti (preko naročništva, dinastičnega češčenja svetnikov ipd.) pomembno konkurirala slednjim.
V sklopu študij obsežnega področja propagande in cenzure v zgodnjem novem veku bosta izpostavljeni dve sredstvi, portreti (kiparski in slikarski) in grafike, zlasti politični letaki. Projektna skupina bo preučevala propagandno vlogo likovne umetnosti v času reformacije in protireformacije, turških vpadov, krepitve cesarjeve absolutne oblasti ter v odnosu do drugih (verskih) skupnosti (Judje, Turki, protestanti).
V obdobju dolgega 19. stoletja sta tako cenzura kot propaganda doživeli velik razcvet. Raziskave dolgega 19. stoletja se bodo osredotočile na dva vidika: propagando v službi prebujajočih se narodov (zlasti afirmacija posameznega naroda skozi arhitekturo) ter prvo svetovno vojno, ki ne predstavlja le zaključka obravnavanega obdobja, temveč sta v času vojnega absolutizma tako propaganda kot cenzura dosegli svoj vrhunec.
Zavedajoč se pomembnosti diseminacije pridobljenih spoznanj, smo projekt zasnovali aplikativno, še zlasti za 1. svetovno vojno, o kateri bo organizirana razstava (s pomočjo digitalne humanistike).
Projektno skupino sestavljajo uveljavljeni raziskovalci, postdoci in doktorandi Oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta, Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU ter Inštituta za raziskovanje zgodnjega novega veka na Dunaju.
Rezultati raziskav bodo objavljeni kot izvirne znanstvene študije, širši javnosti pa predstavljeni v obliki razstave, predavanj in konferenc.
Pomen za razvoj znanosti
Pomen projekta za razvoj znanosti in stroke je večplasten. Raziskava bo prinesla temeljna nova spoznanja s področij umetnostne zgodovine in zgodovinopisja, zlasti pa bo poglobila razumevanje dveh dosedaj slabše raziskanih vidikov likovne umetnosti, cenzure in propagande, pri čemer bo zaobjela širše časovno obdboje od srednjega veka do konca prve svetovne vojne. Posebej je potrebno izpostaviti, da je projekt zasnovan mednarodno, sodelovanje slovenske in avstrijske projektne skupine pa bo pomembno doprineslo k celostnem vpogledu v obravnavano tematiko. Spoznanja bodo relevantna tudi za druge humanistične (predvsem antropologijo, teologijo) in družboslovne stroke (npr. sociologijo) ter druga področja znanstvene obravnave kulturne, nacionalne in politične preteklosti. Raziskava bo omogočila evalvacijo in ustreznejšo umestitev slovenske umetnostne dediščine v evropski kontekst. Med cilji projekta je tudi formiranje vodilne skupine za raziskovalno področje cenzure in propagande v likovni umetnosti, v katero bodo vključeni raziskovalci vseh generacij, taki z dolgoletnimi izkušnjami kot tudi mladi na začetkih raziskovalne poti, med njimi doktorandi in postdoktorski študentje. S krepitvijo medgeneracijskega sodelovanja in izmenjave znanj in izkušenj bomo v raziskovalno delo vključili tudi mlajše generacije umetnostnih zgodovinarjev in zgodovinarjev. Tema projekta odpira številne možnosti za znanstveno sodelovanje z drugimi evropskimi državami, še zlasti z državami na območju nekdanje Avstro-Ogrske, v prvi vrsti z Avstrijo, posebej pa bomo okrepili sodelovanje z Inštitutom za raziskovanje zgodnjega novega veka iz Dunaja. V sodelovanju z njim bo tekom trajanja projekta organiziranih več delavnic, ki bodo namenjene izmenjavi pridobljenih spoznanj, organiziran bo mednarodni simpozij, slovenski in avstrijski del projektne skupine pa bosta skupaj organizirala tudi razstavo o prvi svetovni vojni. Na takšen način želimo spodbuditi večji pretok s temeljnimi razsikavami pridobljenih spoznanj, hkrati pa omogočiti tudi napredovanje na metodološkem področju.
Pomen za razvoj Slovenije
Rezultati projekta bodo pomembni in neposredno uporabni pri ohranjanju kulturne dediščine, pri zaščiti ter prezentaciji kulturnih spomenikov in umetnostnih zbirk, s tem pa tudi v turizmu in
izobraževanju. Temeljne humanistične raziskave praviloma nimajo takojšne gospodarske vrednosti, vendar bo zaradi najširše časovne zamejitve načrtovane raziskave (od srednjega veka do konca prve svetovne vojne) in izpostavitve dveh, dosedaj neraziskanih aspektov likovne dediščine na Slovenskem, projekt pomembno pripomogel k turističnem trženju in promociji obravnavanih del. Umeščanje slovenske dediščine v širši kontekst nekdanje habsburške monarhije pa bo pomemebno prispevalo tudi k prepoznanvnosti naše dediščine v srednji Evropi, v čimer se skriva dosedaj še ne zadosti izrabljen turistični potencial. Ključen družbeni pomen bo imel projekt tudi za univerzitetni študij na vseh treh stopnjah, saj večina raziskovalcev dela na Univerzah v Mariboru, na Dunaju ali v Gradcu, pa tudi v Novi Gorici, in bo spoznanja projekta lahko direktno implementirala v študijski program.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo,
zaključno poročilo
