Projekti / Programi
Vrednotenje kraškega vodonosnika doline Učje kot potencialnega vira pitne vode (SZ Slovenija)
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 1.06.00 |
Naravoslovje |
Geologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| P005 |
Naravoslovno-matematične vede |
Geologija, fizična geografija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 1.05 |
Naravoslovne vede |
Zemlja in okolje |
Podzemne vode, oskrba s pitno vodo, geološko in strukturno kartiranje, hidrogeokemija
Raziskovalci (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
29632 |
dr. Petra Žvab Rožič |
Geologija |
Vodja |
2017 - 2019 |
377 |
Organizacije (1)
Povzetek
Podzemna voda predstavlja pomembno zalogo pitne vode, zelo pomembna pa je tudi za rabo v različnih gospodarskih panogah. V primerjavi s površinskimi vodami je predvsem kakovost podzemne vode tisti faktor, ki ta naravni vir vrednoti kot tako poseben in je zaradi tega vreden velike pozornosti. Ker se v svetu zaradi vedno večje potrebe po vodi vse pogosteje pojavlja problem pomanjkanja (predvsem je to problem oskrbe s pitno vodo), je varovanje teh virov in trajnostno upravljanje z njimi ključnega pomena. Vodni viri oziroma vodonosniki velikokrat niso omejeni zgolj na ozemlje ene države. Njihov obseg se širi preko meja, včasih tudi v več držav, in je posledično upravljanje s temi viri povezano z dogovori med temi državami. Take vodonosnike imenujemo čezmejni vodonosniki in pogosto predstavljajo pomemben vir pitne vode za prebivalstvo na obeh straneh meja.
Z vidika varovanja vodonosnikov je pomembno predvsem zagotoviti zadostno količino vode in zagotavljati kakovosti, ki pa je odvisna od naravnih (litologija, klima) in antropogenih (kmetijstvo, industrija idr.) dejavnikov. Pri vrednotenju določenega vodnega vira je zato pomembno poznati naravne razmere območja vodonosnika (geološke in strukturne razmere, klimatske karakteristike), pomemben vpliv pa ima tudi človek, ki je s svojimi dejavnosti lahko ključnega pomena pri zagotavljanju kakovosti in količine vodnega vira.
Številni obmejni vodonosniki so bili v Sloveniji že raziskani, vendar so raziskave v večji meri usmerjene v vodonosnike, ki se že izkoriščajo za pitno vodo. Da bi tudi v bodoče zagotovili zadostne količine kakovostne pitne vode, je potrebno že v naprej definirati potencialno zanimive vodne vire. S tem namenom bomo podrobneje raziskali vodonosnik v dolini Učje ki je manjši kraško-razpoklinski vodonosnik na meji med Slovenijo in Italijo in se razteza tudi preko nje. V okviru projekta bo narejena celostna raziskava potencialnega vodonosnika doline Učje in s tem pripravila podlaga za planiranje morebitne izrabe te vode kot vir pitne vode ter za povezavo z območjem vodonosnika na italijanski strani.
V okviru projekta bo narejena detajlna geološka karta (litološka in strukturna), opravljena bo analiza klimatskih parametrov in sprememb v klimi (padavine in temperatura), narejene bodo geokemične in izotopske analize podzemne vode z namenom ugotavljanja obsega in karakteristik napajalnega območja, izdelan bo sledilni poskus, ki bo podal značilnosti pretakanja podzemne vode v vodonosniku. Na podlagi pridobljenih rezultatov in njihove obdelave (statistika, geokemično modeliranje) bo omejen vodonosnik Učja, postavljen bo konceptualni model vodonosnika in ocenjena stopnja ogroženosti oziroma ranljivosti vodonosnika v primeru onesnaženja.
Projekt bo obsegal kabinetno delo, terensko delo in analize v laboratoriju. Zasnovan je tako, da bo v prvem delu trajanja projekta potekalo zbiranje in analiza obstoječih podatkov in priprava načrtov za bodoče delo na terenu in v laboratoriju. Delo na terenu bo potekalo v različnih razmerah glede na potrebe analiz. Izdelava geološke karte bo vezana predvsem na lepo vreme, medtem ko bodo meritve pretokov, vzorčenje za geokemične in izotopske analize ter izvedba sledilnega poskusa skrbno planirana glede na vremenske razmere, da bomo zajeli čim bolj optimalne razmere za želene meritve.
Pridobljeni rezultati bodo tako znanstveno kot tudi širše uporabno zanimivi. Predstavljen projekt je v prvi meri bazične narave, saj bo doprinesel vedenja o geoloških in hidrogeokemičnih značilnostih vodonosnika, ki bodo kasneje uporabna za javno uporabo, predvsem pri načrtovanju izrabe vodnega vida za oskrbo s pitno vodo ali rabo v gospodarstvu. Na podlagi rezultatov bo možno načrtovanje pravilne zaščite vodnega vira in trajnostne rabe za zagotavljanje ustreznega stanja vodnega vira.
Pomen za razvoj znanosti
Rezultati projekta bodo doprinesli nova vedenja s pomembnim znanstvenim vplivom in razvojem v stroki. Gre za celosten pristop obravnavanja ozemlja, tako z vidika bazične geologije (litološke in strukturne karakteristike), opredelitev in omejitev vodonosnika in ugotavljanje kvalitativnih značilnosti podzemnih voda za določitev ogroženosti oziroma ranljivosti vodonosnika. Pri tem je predvsem pomembna povezava in interpretacija rezultatov z vidika interakcije med kamnino in vodo, vpliv strukture na značilnosti pretakanja podzemnih vod, možni vplivi sprememb v klimi (padavine in temperatura) na vodonosnik in morebitni vplivi rabe tal na geokemično stanje vodonosnika. Pomemben znanstveni prispevek bo tako predstavljala korelacija geoloških, geokemičnih in hidrogeoloških lastnosti vodonosnika kot tudi povezava z zunanjimi naravnimi (klima) in antropogenimi vplivi. Na podlagi rezultatov bo mogoče sklepati na izvor vod in njihovo
morebitno povezavo med posameznimi fizikalno-geokemičnimi parametri.
Na podlagi rezultatov geokemičnih analiz bo možno izvesti geokemično modeliranje, ki je z znanstvenega vidika vedno bolj pomembno orodje za določanje izvora vod in ugotavljanja morebitnih sprememb v njenih lastnostih. Analize geokemičnih sprememb v vzorcih podzemne vode bodo predstavljale pomemben prispevek znanosti. Poleg tega bo na podlagi geokemičnih rezultatov možna tudi natančna določitev napajalnega zaledja.
Poseben znanstveni doprinos bo predstavljala detajlna analiza naravnega in antropogenega vpliva na karakteristike podzemne vode. Pri opredelitvi naravnega vpliva gre za korelacijo lastnosti vod z geokemičnimi in mineraloškimi karakteristikami kamnin vodonosnika ter analizi klimatskih nihanj (padavine in temperatura). Antropogen vpliv pa predstavljajo človekove dejavnosti (kmetijstvo, industrija idr.), ki lahko pomembno vplivajo na kvaliteto vodonosnika. Slednje je še posebej pomembno zaradi vidika potencialne uporabe vode za oskrbo s pitno vodo. Tako bodo znanstveni rezultati tudi pomembna podlaga za reševanje problemov in načrtovanje uporabe vodnega vira v bodoče.
Pomen za razvoj Slovenije
Rezultati predlaganega projekta bodo pomembno uporabni za gospodarstvo in družbo. Tu gre v prvi meri za podjetja, ki se ukvarjajo z dejavnostmi na področju rabe podzemnih vod (komunalna podjetja in vodovodi, občine), kjer je poglavitni cilj zagotavljati nemoteno oskrbo s kakovostno pitno vodo. Pričakovani rezultati bodo podali pomembno znanje in podlago za pravilno upravljanje s potencialnim vodnim virom podzemne vode, tako z vidika količinskega stanja, kot tudi ohranjanja njene kakovosti. Na podlagi geokemičnih in izotopskih analiz bo možno določiti napajalno zaledje vodonosnika, kar pa je tudi pomembna podlaga za bodoče načrtovanje vodovarstvenih območij za zaščito in ustrezno varovanje vodnega vira.
Z vidika ohranjanja kakovosti podzemne vode je območje raziskav zelo občutljivo (kraško-razpoklinski vodonosnik), zato je pravilno načrtovanje in zaščita potencialnega vodnega vira še toliko bolj pomembna. Lastnosti kamnin so pomembne tudi za načrtovanje postavitev in obnove vodovodnih sistemov, saj izločanje nekaterih mineralov lahko zelo negativno vpliva na vodovodno omrežje. Te težave je možno predvideti s pomočjo geokemičnega modeliranja kot enega od pomembnih orodij v sklopu analiz omenjenega projekta.
Na podlagi geokemičnih analiz vode in kamnin bo možno določiti naravno ozadje podzemne vode in tako ločiti naravne geokemične lastnosti vode od antropogenega onesnaženja. To je pomembno pri ranljivih in ogroženih območjih, ki jih je potrebno upoštevati pri prostorskem planiranju ter reševanju problema onesnaževanja predvsem z vidika ohranitve kakovosti podzemne vode kot potencialnega vodnega vira za pitno vodo.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo
