Projekti / Programi
Nove tehnologije, nove neenakosti? Teoretsko in empirično preučevanje vloge dostopa do mobilnega interneta pri raznovrstni uporabi spletnih storitev
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.03.00 |
Družboslovje |
Sociologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S210 |
Družboslovje |
Sociologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.04 |
Družbene vede |
Sociologija |
digitalni razkorak, digitalne neenakosti, družbeno razlikovanje, dostop do interneta, anketno raziskovanje, anketna metodologija
Raziskovalci (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
38367 |
dr. Darja Grošelj |
Sociologija |
Vodja |
2017 - 2021 |
70 |
Organizacije (1)
Povzetek
Pojav novih mobilnih internetnih tehnologij je temeljito spremenil načine, prek katerih ljudje dostopajo do spleta. Tehnologije, kot so pametni telefoni, tablični računalniki, internetne televizije in nosljive tehnologije, poleg vzpodbujanja novih rab interneta tudi preoblikujejo prostorske, časovne in družbene razsežnosti uporabe. Zato moramo natančno proučiti spreminjajočo se naravo dostopa do interneta, njegove vplive na razlike v uporabi spleta ter potencialno vlogo teh razlik pri družbenem razlikovanju.
Raziskovanje „drugostopenjskega digitalnega razkoraka“ je zanemarilo proučevanje neenakosti pri dostopu do interneta ter se je raje osredotočilo na razlike v veščinah in uporabi, kar je privedlo do dveh pomanjkljivosti v aktualnem raziskovanju. Prvič, na voljo ni nobenega teoretsko osnovanega okvira za dostop do interneta. Hkrati pa lahko le z dobrim razumevanjem sestavnih delov dostopa do interneta razvozlamo njegovo vlogo pri uporabi spletnih virov ter posledično potencialni vpliv novih internetnih tehnologij na družbeno razlikovanje. Drugič, merski instrumenti dostopa do interneta, ki se uporabljajo v anketnih raziskavah, še niso bili ustrezno posodobljeni in tako ne zajamejo družbenih kompleksnosti razvijajočih se tehnologij. Nezadostni merski instrumenti dostopa do interneta so problematični, saj lahko zakrijejo pomembna vprašanja politik in tako ovirajo uspešno preoblikovanje v digitalno družbo.
Prijavljen projekt bo naslovil te vrzeli v našem razumevanju dostopa do interneta na splošno in še posebej mobilnih internetnih tehnologij prek doseganja treh glavnih ciljev:
• razviti teoretsko utemeljen okvir dostopa do interneta, ki bo identificiral in opisal njegove specifične socio-tehnične razsežnosti;
• razviti natančen merski instrument za merjenje dostopa do interneta, ki bo zajel trenutne in prihodnje socio-tehnične napredke v načinih, prek katerih ljudje dostopajo do spletnih storitev;
• določiti, kateri vidiki uporabe spletnih storitev so najbolj preoblikovani s strani mobilnih internetnih tehnologij, ter ovrednotiti njihov potencialni vpliv na družbeno razlikovanje.
Projektne cilje bomo dosegli z uresničevanjem podrobnega delovnega načrta z osmimi delovnimi paketi. Empirično gledano, bo uporabljen raziskovalni način mešanih metod, ki vključuje:
• nabor fokusnih skupin za proučevanje uporabniških dojemanj o novih mobilnih tehnologijah;
• kognitivne intervjuje za ovrednotenje novega merskega instrumenta;
• uporabo vprašalnika pri slovenski izvedbi letne raziskave Eurostata o tehnologijah informacijske družbe v gospodinjstvih;
• sistematično multivariatno analizo podatkov.
Pričakujemo, da bodo imeli projektni rezultati vpliv na mnogih področjih, vendar najbolj občutno:
• v znanstveni skupnosti, z zagotavljanjem socio-tehničnega okvira dostopa do interneta in merskega instrumenta za merjenje neenakosti pri dostopu. Konceptualni okvir se ne bo nanašal samo na določeno tehnologijo in bo kot tak uporaben tudi za prihodnje študije o novih tehnologijah. Podobno bo razpoložljivi merski instrument omogočil raziskovalcem, ki se ukvarjajo z digitalnimi neenakostmi in njihovimi vplivi na družbeno razlikovanje, da učinkovito uporabijo visoko kakovostne načine merjenja dostopa v svojih raziskavah ne glede na njihov glavni fokus;
• na področju oblikovanja politik, z zagotavljanjem veljavnih in visoko kakovostnih podatkov o sodobnih kompleksnostih dostopa do interneta ter novih mobilnih tehnologij. Glede na to, da je naša družba v postopku digitalnega preoblikovanja (npr. Digitalna agenda EU), je takšen vpogled ključen za učinkovito naslavljanje političnih vprašanj, ki izhajajo iz digitalnih neenakosti.
Prijavljen projekt bo združil teoretsko znanje, metodološke pristope in mednarodno mrežo vodje projekta, ki je pridobila svoj doktorski naziv na oddelku internetnega inštituta Oxford na Univerzi v Oxfordu, svetovni vodilni instituciji na področju družbenih ved interneta, ter Centra za družboslovno informatiko Univerze v L
Pomen za razvoj znanosti
Internet postaja v modernih družbah vsesplošno razširjen, saj se osnovne aktivnosti, kot so izobraževanje, prostočasne dejavnosti, prodaja, zdravstvene informacije in upravne storitve hitro in množično selijo na splet. V tem okviru imajo neenakosti glede dostopa in uporabe interneta lahko zelo velik vpliv na življenjske možnosti posameznikov (Robinson in drugi 2015). Raziskave kažejo, da se razkorak med uporabniki in neuporabniki interneta s časom zmanjšuje, medtem ko se razkorak v smislu načina dostopa povečuje (npr. Ofcom 2015; OxIS 2015). Neenakosti, kljub povečani uporabi interneta, torej še niso odpravljene. Nasprotno, z naraščanjem razlik med dostopi do interneta to zopet postaja pomemben problem (vendar v drugačni obliki). Ostaja torej jasen znanstveni izziv v tem, kako konceptualno integrirati specifike internetnega dostopa, vzorce uporabe spletnih storitev in družbene diferenciacije. Predlagani projekt naslavlja zelo pomemben problem moderne družbe, ki še ni bil v zadostni meri oziroma dovolj celostno obravnavan. Predlagani projekt bo v znanstvenem smislu torej prispeval v naslednjih smereh:
• Pripomogel bo k izboljšanju razumevanja internetnega dostopa in k razvoju novih teoretičnih ter empiričnih pristopov raziskovanja digitalnih in družbenih neenakosti.
• Rezultati projekta bodo zanimivi za vse raziskovalce, ki se ukvarjajo s kompleksnostjo prepletanja digitalne in družbene vključenosti, kjer je potrebno upoštevati širok nabor dejavnikov.
• Specifičen rezultat projekta je razvoj anketnega instrumenta za merjenje neenakosti v internetnem dostopu. Visoko-kakovostni instrument anketnega merjenja (vprašalnik) je tudi bistvenega pomena za konceptualno razumevanje problematike, zato predstavlja neposreden prispevek k globalni zakladnici znanja na tem področju.
Pomen za razvoj Slovenije
Projektni rezultati bodo imeli občutni potencial za uporabo v komercialnem, akademskem in javnem sektorju, še posebej za raziskovalne skupine, ki se ukvarjajo z digitalnimi ali družbenimi neenakostmi. Natančneje gledano je neposredni pomen sledeč:
• Oblikovalci politik bodo imeli koristi od konceptualnih razjasnitev družbenih problemov, povezanih s podrobnostmi internetnega dostopa. Vrsta internetnega dostopa in ustrezne spletne storitve lahko ustvarijo in ohranjajo zelo specifično obliko digitalnega razkoraka in zelo kompleksno družbeno razlikovanje. Pravilno razumevanje teh odnosov prispeva k oblikovanju političnih ukrepov, ki so potrebni za zmanjšanje s tem povezanih družbenih razlik, kot so preoblikovanje formalnih izobraževalnih sistemov, različna javna usposabljanja ali razvoj nekaterih digitalnih aplikacij.
• Empirični rezultati te raziskave bodo usmerili oblikovalce politik v Sloveniji pri obravnavi razlik glede dostopa in uporabe spletnih storitev.
• Merski inštrument (vprašalnik) je še posebej pomemben za raziskovalce in organizacije, ki izvajajo raziskave o uporabi IKT (informacijsko-komunikacijska tehnologija), kot so Eurostat, Ofcom, Pew Research Center itd. Prav tako je pomemben za komercialne agencije in podjetja, ki proučujejo uporabniške izkušnje in družbene posledice uporabe novih digitalnih naprav in storitev. Teoretično dober vprašalnik je namreč ključen za pridobitev pravega vpogleda v vrste internetnega dostopa in uporabe ter v merljivost digitalnih neenakosti. Pomembno je tudi, da vprašalnik zajame celoten spekter pojmovnih razsežnosti. Pretirano poenostavljeni ukrepi, kot so „Ali uporabljate internet vsaj občasno?” (Pew, 2013, str. 17), ali „Na katerih izmed naslednjih naprav ste uporabili internet v zadnjih treh mesecih? Namizni računalnik, prenosni računalnik, tablični računalnik, mobilni telefon itd.” (Eurostat, 2016), verjetno prikrijejo kompleksne načine, prek katerih gredo ljudje na splet. Na primer, takšna vprašanja niso zmožna zaznati trendov, kot je povečana uporaba mobilnega internetnega dostopa za vrsto spletnih dejavnosti. Zato bo ta projekt ponudil pomoč obstoječim raziskavam, da bi bolje oblikovale vprašanja o internetnem dostopu in uporabi, še posebej, ker bo anketni merski instrument na voljo javnosti (ne samo v obliki besedila, ampak tudi v obliki spletnega vprašalnika).
• Projekt je prav tako v skladu z uradnimi nacionalnimi raziskovalnimi prioritetami, ki vključujejo raziskovanje, povezano z informacijsko-komunikacijskimi tehnologijami.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo
