Projekti / Programi
Vloga transnacionalnih zasebnih standardov v okoljskem upravljanju
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.05.00 |
Družboslovje |
Pravo |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S150 |
Družboslovje |
Mednarodno zasebno in javno pravo |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.05 |
Družbene vede |
Pravo |
transnacionalno pravo, zasebni standardi, mednarodno javno pravo, varstvo okolja, legitimnost, učinkovitost
Raziskovalci (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
38797 |
dr. Jerneja Penca |
Interdisciplinarne raziskave |
Vodja |
2017 - 2019 |
109 |
Organizacije (2)
Povzetek
Transnacionalni zasebni standardi (TZS) so se pojavili, presenetili in razširili v zadnjih dveh desetletjih, kot načni urejanja procesov ustvarjanja in dobavnih verig med sektorji in po vsem svetu. Okoljsko pravo ni le eno izmed, temveč primarno polje, kjer se izkazujejo TZS. Razlogi za nastanek TZS so različni. Na nekaterih področjih so TZS odziv na okorne, počasne ali neučinkovite rešitve javnega upravljanja, ki obstaja v obliki mednarodnih pogodb in tako razumljeni kot dobrodošla alternative javnemu pravu. V drugih primerih zasebni standardi določajo orodja in postopke, ki izpolnjujejo zahteve iz javnih norm, in tako delujejo na predpostavki, da javno pravo dopolnjujejo.
Raziskave so analizirale številne vidike TZS, vključno z vprašanjem medsebojnega odnosa med javnim in zasebnim pravom. Vendar pa ta literatura večinoma predstavlja sliko vzajemne krepitve med dvema domenama in posledičen splošni napredek v smeri javnih ciljev. Literatura je v veliki meri obšla izrecno vprašanje združljivosti med nastajajočimi TZS in uveljavljenimi normami. Ni uspela problematizirati zasebnih standardov v obsegu, v katerem ti ne dopolnjujejo, pač pa potvarjajo oz. Nepravilno tolmačijo obveznosti vlad.
Namen tega projekta je raziskati empirična dejstva v ozadju prepostavke, ki podpira pretežen del literature in prevladujoč policy vidik: namreč, da se TZS in javno pravo medsebojno krepijo. Osredotočil se bo na mednarodno okoljsko pravo, ki se ponuja kot posebno rodovitno polje za preučevanje morebitnih kolizij med javnimi normami in TZS. Empirična raziskava o vlogi standardov na nekaterih področjih znotraj okoljskega prava, ki so doslej malo raziskovana, ne bodo zgolj obogatila raziskovanja TZS. Zelo verjetno bodo uvedla nove vsebinske vidike v študij TZS kot upravljaskega orodja. Projekt želi odgovoriti, kako uskladiti potrebo podjetij po konkretnih merilih za izvajanje okoljskih obveznosti na eni strani ter mednarodnopravnimi normami in vrednotami raznovrstnosti ekosistemov po svetu na drugi. Obravnavanje omenjenih dilem in vrzeli v znanju je še bolj pomembno v luči nastajajočega trend združevanja oz. Harmoniziranja standardov. Uskladitev standardov je dobrodošla z vidika zmanjšanja ovir trgovini in izvozu, kar ima pozitivne učinke na blaginjo. Istočasno pa harmonizacija standardov poveča vprašanja legitimnosti in ustrezne zveze med (javnim) mednarodnim pravom in transnacionalnim zasebnim pravom.
Za iskanje odgovorov na raziskovalna vprašanja bo služilo več uveljavljenih metod v pravnem a tudi politološkem raziskovanju. Delo bo razdeljeno v štiri glavne delovne pakete, ki se osredotočajo na teorijo, empirijo, sintezo in razširjanje vedenja o izsledkih s ciljem zagotovitve dostopnosti izdelka znanstveni skupnosti, oblikovalcem politik in državljanom. Projekt je uresničljiv v obdbju dveh let. To bo izvedeno predvsem kot kandidatovo individualno raziskovalno delo, v povezavi z ustreznimi deležniki - študenti, kolegi znanstveniki iz Centra za mednarodne odnose s pravnim, ekonomskim in politološkim ozadjem; drugimi znanstveniki v okviru mednarodnih raziskovalnih mrež in oblikovalci politik. Rezultati projekta bodo niz znanstvenih člankov, poslanih najboljšim recenziranim revijam s področja mednarodnega prava in upravljanja (ali poglavij v kakovostnih recenziranih uredniških zbirkah), predstavitev delov projekta in rezultatov na konferencah, predstavitev zasebnim regulatorjem in oblikovalcem politik preko policy poročil, osebnih srečanj ali predstavitev na konferencah, kot tudi splošnemu občinstvu v obliki kolumen oz. mnenj v mednarodnih časopisih ali mednarodnih blogih. Vodja projekta upa, da bo delež proračuna projekta dovoljeval organizacijo ene mednarodne konference v Sloveniji, ki bi združil nekatere najboljše raziskovalce in snovalce politik.
Pomen za razvoj znanosti
Ta projekt se poglablja v vprašanje, ali je dinamično naravo in širok domet transnacionalnih okoljskih zasebnih standardov možno povezati in uskladiti s pravno veljavo in legitimnostjo mednarodnih javnih norm. To vprašanje ima tako teoretične kot praktične posledice. Projekt bo rezultiral v novem vsebinskem znanju o naravi in obsegu pravne in upravljalske vloge, ki jo transnacionalni zasebni standardi igrajo in naj bi jo igrali v sodobnem okoljskem režimu. Leta 2000 je Edith Brown Weiss zapisala, da je »v mednarodnem okoljskem pravu najpomembnejši razvoj v naslednjem stoletju nastajajoča interakcija medvladnega okoljske prava s transnacionalnim okoljskim pravom, ki jo razvija zlasti zasebni sektor in institucije, kot je Mednarodna organizacija za standadizacijo (ISO).«[1] Čeprav trditev ni več najnovejša, vprašanje prepleta javnega prava in zasebnih standardov ostaja povsem premalo raziskan teren, še zlasti glede na nadaljno rastočo prisotnost TZS.
Skozi izvirne empirične raziskave bo projekt ustvaril nove ugotovitve o teoriji/paradigmi globalizacije, vključno z odzivom akterjev v procesih globalizacije. Projekt teži k odličnosti v zamejevanju vpliva mednarodnega javnega prava v sodobnem okoljskem upravljanju in nadnacionalnih zasebnih standardov - kjer ugotovitve temeljijo na zanesljivih teoretičnih in empiričnih izsledkih. Njegova želja je, da presega obstoječe stanje diskusij ter empirično prikaže in normativno usmeri odnos transnacionalnih zasebnih pristopov. Z drugimi besedami, ambicija projekta je začrtati načine, v katerih vznikajoči trans-suvereni predlogi politik (ki močno črpajo iz znanosti in ekonomskih akterjev) lahko sobivajo skupaj s tradicionalnim razumevanjem tako učinkovitosti kot legitimnosti.
[1] Edith Brown Weiss, The Rise or the Fall of International Law? 69 Fordham Law Review 345, 353 (2000).
Pomen za razvoj Slovenije
Praktična vrednost projekta je v njegovi sposobnosti, da predlaga strategije in politike, ki bi ustrezno obravnavali globalne in regionalne izzive, ki jih predstavlja bistveno povečanje TZS kot regulativnih motenj državnemu, nad-državnemu in med-državnemu oblikovanju pravil. Ponuja odgovore zasebnem sektorju (podjetjem in NVO), ki so pomemben katalizator trajnosti in viri realne ekonomije, glede tega, kako se uskladiti z mednarodnim ali nadnacionalnim pravnim sistemom na področju trajnosti. Prav tako pojasnjuje obveznosti vlad, ki si aktivno prizadevajo za partnerstva s temi akterji in ki so se zavezalu k izpolnjevanju mednarodnih pogodb. Projekt je še zlasti aktualen v tem, da obravnava vplive zelo nedavnega, ampak pomembnega trenda združevanja oz. usklajevanja TZS, ki pričajo o dodatni konsolidirani protagonistični vlogi zasebnih akterjev. Koordinacija pri oblikovanju pravil je pomembna strategija v boju proti morebitnim oviram v mednarodni trgovini, vendar lahko potencialno spodkopava tudi raznolike ekološke in socialne zahteve oz. posebnosti.
Projekt se ukvarja z načini doseganja trajnosti, ki je nesporna politična vrednota, pa tudi pravni cilj EU (2. člen PEU). Poleg tega bo z analizo okoljskih standardov projekt naredil korak k razumevanju dejavnikov, ki vplivajo na konkurenčnost akterjev v mednarodnih gospodarskih odnosih. Tema projekta se dotika številnih področij političnega in družbenega pomena, in sicer inovacij, javno-zasebnih partnerstev, podnebnih sprememb in trajnostnega razvoja. Poleg tega projekt je v skladu s ključnimi prednostnimi iz delovnega programa Obzorje 2020, in sicer "Globlji in pravičnejši notranji trg z okrepljeno industrijsko bazo" in "Odporna energetska politika unije ter v prihodnost usmerjena politika podnebnih sprememeb". Nazadnje, vrednost projekta prispeva k in se prepleta z vsebino raziskav Centra za mednarodne odnose, ki proučuje načine krepitev akterjev v procesih globalizacije, z namenom povečevanja koristi za gospodarstvo in družbo.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo
