Projekti / Programi
Učenja in poučevanja (sosedskih) jezikov v neposrednem stiku
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.05.01 |
Humanistika |
Jezikoslovje |
Raziskovanje posameznih jezikov |
| Koda |
Veda |
Področje |
| H360 |
Humanistične vede |
Uporabna lingvistika, poučevanje tujih jezikov, sociolingvistika |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.02 |
Humanistične vede |
Jeziki in književnost |
sosedski jeziki, povčevanje in učenje jezikov, osnovna šola, čezmejni stiki, medkulturna senzibilnost
Raziskovalci (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
38812 |
dr. Moira Cavaion |
Jezikoslovje |
Vodja |
2017 - 2019 |
83 |
Organizacije (1)
Povzetek
V okviru projekta predlagamo proučitev možnih izvedb v doktorski raziskavi oblikovanega modela CoBLaLT– inovativen metodološki okvir za poučevanje in učenje sosedskih jezikov v osnovni šoli v ozkem okviru slovenskega in italijanskega obmejnega območja obalne regije, ki temelji na družbenih integrativnih načelih in mreženju pri poučevanju jezikov. Implementacije zadevajo razvojmedkulturne ozaveščenosti,stopnjo učenčeveintegrativnostiin razvoj interakcijskih spretnosti z vidika medkulturnega in večjezičnega izobraževanja, ki ga močno priporoča tudi Enota za jezikovno politiko pri Svetu Evrope (SE, 2007).V doktorski raziskavi smo pravzaprav prišli do sklepa, da je za delovanje modela CoBLaLT, kot učinkovitega orodja za razvoj evropskega državljanstva, potrebno močneje razvijati integrativno motivacijo (Gardner, Lambert 1972) kotpa instrumentalno motivacijo. Predlagana študija temelji na rezultatih, pridobljenih v doktorski raziskavi, kjer smo razvili model CoBLaLT (Contact-Based-Language-Learnerning -and-Teaching),ki potrjujejo uspešnost modela z vidika spodbujanja pripravljenosti za komunikacijo (MacIntyre idr., 1998) med sodelujočimi učenci (starosti med 12 in 15 let) in povečane želje po učenju jezika soseda - eden od treh elementov, ki sestavljajo Gardnerjev koncept integrativnosti (Gardner, Lambert, 1972; Gardner, 1985, 2001, 2005).Kljub temu so bile ugotovljene naslednje kritične točke: ni dovolj narasla želja po spoznavanju in poznavanju "drugih«; premalo medkulturnih in metajezikovnih razmišljanj v razredu v smislu intencionalnih priprav (Bennett, 2009) in sposobnosti na prenos medkulturnega ozaveščanja v življenje (Čok, 2009); Potreba po učenju interakcijskih spretnostikot sistematično študijo podrobnosti interakcij z namenom ustvarjanja bolj sproščene komunikacije, saj gre za zelo zgodnjo fazo učenja jezikov (Rivers, 1987, Young, 2011) inmedosebne sporočanjske sposobnosti kot način za doseganje medsebojnega razumevanja (Thije, Zeevaert, 2007). Vidimo, da je potrebno v tem trenutku ponovno uporabiti model CoBLaLT, ki bo: ponovno opredelil orodja in prakse s posebnim poudarkom na izvedbah, s katerimi je mogočevpeljati izboljšave na področjuintegrativnosti,medkulturnegaozaveščanja inrazvoja interacijskih sposobnosti; ocenil in izmeril zgoraj navedene spretnosti in ozaveščenost skozi celotno izvajanje novega vprašalnika ointegrativnosti(prirejeno po Gardnerjevemu - Gardner, Lambert, 1972); pri uporabi že obstoječe lestvice "merjenja" medkulturne občutljivosti, kot je Hammerjev, Bennettov in Wisemanov Popis medkulturnega razvoja (IDI, Hammer, Bennett in Wiseman, 2003); pri kvalitativnem opazovanju ter kvalitativni in/ali kvantitativni analizi interakcijskih situacij, kot so video klici ali klepetalnice za ugotavljanjerazvoja interakcijskih spretnosti; zagotoviti priročnik k modelu za učitelje.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskava bo na znanstveni / akademski ravni prinesla naslednje implementacije.
Na področje modernega tujega jezika / uporabnega jezikoslovja bo študija:
- dvignila status sosedskih jezikov, spodbudila nadaljnje znanstveno raziskovanje glede njihove potencialne znanstvene definicije, ki je še vedno pomanjkljiva
- prispevala k razvoju metodologij za poučevanje in učenje tujih jezikov v okviru pristopa, ki temelji na mreženju (razmerje med virtualnim in živim poučevanjem in učenjem drugih jezikov)
- prispevala k razvoju študij o vrednotenju in razvoju interakcijskih spretnosti v zgodnji fazi šolanja
- prispevala k implementaciji Evropskega jezikovnega portfolja (s pomočjo Avtobiografije čezmejnih srečanj)
- prispevala k razvoju medkulturnih študij ter medkulturnega in večjezikovnega izobraževanja s poudarkom na posebej zgodnji starosti učencev, ki živijo v večjezičnih območjih
- prispevala k študijam o receptivni večjezičnosti (sposobnost medsebojnega razumevanja, izbira jezika za komunikacijo v večjezičnih območjih)
V teoriji usvajanja drugega jezika (Second Language Acquisition theory - SLAT)
- pomagala spodbujati nove raziskave o naravi in postopku usvajanja in učenja SJ
Na področju poučevanja in učenja manjšinskega jezika (MJ)
- vključila učenje in poučevanje jezikov narodnih manjšin kot poseben primer
Pomen za razvoj Slovenije
Izvajanje metodologije CoBLaLT v smislu izboljšave orodij za razvijanje medkulturne ozaveščenosti, integrativnosti in interakcijskih sposobnosti bo imelo pozitiven vpliv na naslednjih ravneh:
Na lokalni ravni jezikovnih politik bi in bi lahko izvajanje
- prispevalo k izvedljivosti načrtovanja usvajanja jezikov na večjezičnih območjih, kar bi lahko razširili na katero koli slovensko mejno območje
- spodbudilo diskurz o jezikih ob meji, kar bi navdihnilo politike in praktike, da bi dvignili družbeno ozaveščenost o pomembnosti učenja sosedskih jezikov iz ekonomskih in družbeno-integracijskih razlogov, kot to priporoča Evropa (Priporočilo Sveta Evrope (2005)3)
Na ravni učencev/učiteljev/šol bo izvajanje:
- spodbudilo kritično razmišljanje učencev, njihovo proaktivno ravnanje in motivacijo za učenje sosedskega jezika poleg razvoja medkulturne ozaveščenosti
- povečalo uporabo sosedskega jezika
- navdušilo avtentično komunikacijsko izmenjavo, tudi prek razvitih interakcijskih sposobnosti
- vzpostavilo kontekst za poučevanje sosedskega jezika v okviru pedagogike srečanj, poučevanje pa bo usmerjeno v razumevanje in dogovore med različnimi kulturami
- spodbudilo humanistični pristop ob upoštevanju individualnih značilnosti učencev ter spoštovanje odnosov ter oblikovanje prijateljstev
- posodobilo metodologijo učiteljev v smislu novih znanj, aktivnosti in strategij
- spodbujalo zmožnosti učiteljev, da bodo delovali kot raziskovalci in oblikovalci medkulturnih jezikovnih priložnosti
- spodbujalo srečanja in izmenjave med učitelji, ki delajo v obmejnih šolah
- spodbujalo in izboljševalo čezmejno sodelovanje med šolskimi ustanovami (tajništva, ravnatelji, regionalne/lokalne šolske uprave)
- opremilo poučevanje in učenje sosedskih jezikov za potrebe družbe in vzpostavilo odprto ozaveščanjem (šolske skupnosti) o politični vlogi in perspektivi poučevanja sosedskih jezikov
Na ravni učnega kurikula bi izvajanje metodologije
- omogočilo pomenljive vpoglede za izboljšanje ozemeljske in medkulturne kontekstualizacije učnega kurikula sosedskih jezikov
- podalo pomenljive in avtentične tematike za medkulturno izobraževanje
- podalo učinkovite medkulturne strategije in dejavnosti izobraževanje
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo,
zaključno poročilo
