Projekti / Programi
Kulturni spomin v postjugoslovanskem gledališču
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.06.00 |
Humanistika |
Kulturologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H000 |
Humanistične vede |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.04 |
Humanistične vede |
Umetnost (umetnost, umetnostna zgodovina, izvajanje umetnosti, glasba) |
kulturni spomin, književnost, gledališče, Jugoslavija, množični mediji, recepcija
Raziskovalci (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
38014 |
dr. Iva Kosmos |
Kulturologija |
Vodja |
2017 - 2019 |
196 |
Organizacije (1)
Povzetek
Raziskovalni project predlaga raziskavo gledališča in književnosti kot aktivnih dejavnikov v oblikovanju kulturnega spomina na Jugoslavijo. Glavni concept, ki ga uporabljam je kulturni spomin (cf. Halbwachs, Assman, Nora), ki označuje set spominov, ki ga delijo vsi člani določene skupine, in ki omogoča skupinsko konsolidacijo, kolektivno identiteo in oblikuje kolektivno obnašanje v sedanjosti ter ga usmerja v prihodnost. Raziskava se umešča v kontekst nekdanje Jugoslavije in držav naslednic, ki se soočajo z izzivom spominjanja lastne socialsitične preteklosti.
Dominantni spominski narativ, ki ga reproducirajo nacionalne elite na polju politike in medijev je opisan kot »totalitarna paradigma«. To pomeni, da je jugoslovanska preteklost reducirana na politični in institucionalni okvir in odpisana kot izključno negativna in totalitarna. Prevlada takšnega narativa povzroča nekaj problemov: proces kolektivne in individualne identifikacije je moten, saj so skupine z drugačnimi spomini izključene iz nacionalnega spominskega okvira. Dodatno, državljani nekdanje Jugoslavije ne morejo učiti iz svojih zgodovinskih in političnih izkušenj, proces pozabljanja preteklosti pa zmanjšuje možnosti zamišljanja alternativnih realnosti in vizij prihodnosti. Zaradi tega je ključno povabiti k konstrukciji kompleksnega kulturnega spomina, ki bo omogočil inkluzivnost, samorefleksijo in različne vizije družbene prihodnosti.
Postsocialistične študije spomina se osredotočajo na raziskavo nostalgije, afektov, popularne kulture, in vsakdanjih izkušenj, da bi razumele konstrukcijo kulturnega spomina in različne spomine, ki niso vključeni v dominantni narativ. Kljub temu vloga gledališča in književnosti kot potencijalni dejavnikov v oblikovanju kulturnega spomina na Jugoslavijo ni raziskana. To je problematično, ker obstaja nekaj zelo popularnih gledaliških predstav na področju nekdanje Jugoslavije, ki so neposredno naslovile temo spomina in jugoslovanske preteklosti, pri tem pa privlekle veliko medijsko pozornost in vzpodbudilo javno debato.
Raziskovalni projekt predlaga študije primera pet gledaliških predstav in dveh literanih del s prostora nekdanje Jugoslavije, ter končno primerjalno analizo med njimi. Cilj je raziskati, ali gledališče in književnost lahko delujeta kod aktivna dejavnika v konstrukciji kulturnega spomina, ter ali pri tem lahko izzovejo dominantni spominski narativ, ga morebiti razširijo ali preoblikujejo?
Moja raziskovalna vprašanja so naslednja. Najprej, kakšne so gledališke in literarne reprezentacije Jugoslavije in kako proces spominjanja poteka v gledališču in literaturi? Drugo, kako so ta umetniška dela nato sprejeta in kako se o njih razpravlja v občinstvu in medijih? In končno, ali literatura in gledališče imata potencial, da bi izzvala in preoblikovala dominantni spominski narativ v javni sferi? Vsaka študija primera se bo najprej osredotočila na formalno analizo literarnih in gledaliških del ter vprašanje konstrukcije spominskega narativa v njih. Sledila bo analiza recepcije. V fokusu bo družbeno življenje gledališča in književnosti, saj bom opazovala kako so vplivali na javno razpravo in na način kako pomnimo Jugoslavijo.
Pomen za razvoj znanosti
Projekt skuša zapolniti vrzel v postsocialističnih študijah spomina. Znastveno področje je naredilo veliko na temo definiranja dominantnih narativov, ki jih reproducirajo nacionalne elite v politiki in medijih. (Todorova 2010; Todorova and Zsuzsa 2012; Todorova, Dimou, and Troebst 2014; Petrović 2012b; Pavlakovic 2010; Pavlakovic 2008). Prav tako so zelo podrobno raziskali fenomen nostalgije, tako kot vlog afektov in popularne kulture, glasbe, televizije in filmov v kulturnem spominu (Velikonja 2008b; Pušnik and Luthar 2010; Pogačar 2016; Pogačar 2015; Petrović and Mlekuž 2016; Petrović 2012b). Toda, kljub nekaj študij primera, ki so izšla v zadnjem času na temo povezave med književnostjo, gledališčem in kulturnim spominom (Beronja and Vervaet 2016; Jakiša 2016; Jakiša 2014), obstaja pomanjkanje interesa za gledališče in književnost, in to posebej za njihov potencial, da preoblikujejo dominanten spominske narative v medijih. To je še posebej nenavadno glede na to, da se je v zadnjih letih pokazala cela vrsta predstav, ki neposredno tematizira kulturni spomin. Pričujoča raziskava želi zapolniti to vrzel in raziskati vlogo gledališča in književnosti v kulturnem spominu, s posebnim interesom v potencial umetnosti, da aktivno oblikuje, preoblikuje in razširja dominantni spominski narativ.
Da bi razumeli potencial umetnosti, da aktivno oblikuje kulturni spomin moramo študirati recepcijo umetniški del, in ravno to je aspekt, ki je najmanj prisoten v literarnih in gledaliških študijah, ki se večinoma osredotočajo na umetniška dela. Ta raziskava bo tako dopolnila metodološke pristope literarnih in gledaliških študij z dodatkom teorije recepcije.
Slovenski literarni raziskovalci so naredili pomembno delo na področju spomina in literature, s fokusom na diahrono perspektivo in uporabo in adaptacijo kulturnih in literarnih elementov skozi različna obdobja (Juvan 2005; Juvan 2016; Dović 2013). Toda vloga literature v aktualni konstrukciji kulturnega spomina na Jugoslavijo ni raziskana znotraj tega polja. Gledališke študije so naravnane bolj sinhrono, in ju zanima politični potencial teatra (Hans-Thies 2003; Jürs-Munby, Carroll, and Giles 2013; Falkenroth 2013). Družbena vloga tetra v Jugoslaviji, Sloveniji in Serbiji je do določene mere raziskana (Sušec Michieli, Lukan, and Šorli 2010; Jakovljević 2016; Šentevska 2016), medtem ko koncept kulturnega spomina še ni postal aktualen v tem polju. Tako bo pričujoči projekt prispevek tudi k gledališkim in literarnim študijam, kar zadeva razumevanje kulturnega spomina, družbeno kontekstualizacijo in vlogo gledališča in literature.
Bibliografija je vključena v pdf dokument Predstavitev raziskovalnega projekta.
Pomen za razvoj Slovenije
Književnost, gledališče in druge umetnosti se borijo za svoje družbeno priznanje ter so prepogosto odpisane kot bi bile povsem oddaljene od družbe. Pričujoča raziskava lahko pokaže drugačno sliko: da so gledališče in književnosti pomembni za družbeno samorefleksijo, soočanje s preteklostjo skozi kompleksno perspektivo, razumevanje sedanjosti in možne prihodnosti. Raziskava tako omogoča in podpira razumevanje med institucijo umetnosti in drugimi družbenimi akterji.
Ker raziskava temelji na nadnacionalnem pristopu in komparativni perspektivi, be neposredno zadevala raziskovalce v drugih jugoslovanskih državah, ter jih tako povabila k skupni debati in izmenjavi znanj. Raziskava bi lahko spodbudila prihodnja sodelovanja na vprašanja umetnosti, kulturnega spomina in zgodovine.
Kot je rečeno in pokazani s strani UNESCA, razvoj ni sinonim za ekonomsko rast samo po sebi, temveč pomeni tudi doseganje kakovostnega intelektualnega, emocionalnega, moralnega in spiritualnega bivanja. Kot takšen je razvoj neločljiv od kulture. Ta raziskava podpira kulturni razvoj v smislu razumevanja umetnosti kot pomembnega dela družbenega življenja in debate. Prav tako podpira odprtost do različnih kulturnih in zgodovinskih izkušenj, ki so del naš kulturne dediščine. Razvoj kompleknega in raznolikega kulturnega spomina bo vplival na raznoliko razumevanje in zaščito kulturne dediščine, ki izvira iz raznolikih izkušenj preteklosti.
Naša sedanjost se nenehno opisuje kot »stanje krize«. Obstaja potreba, da poiščemo nove odgovore na družbene, ekonomske, moralne in druge težave. V iskanju odgovorov misleci se obračajo k različnim zgodovinskim izkušnjam. Spominjajo nas da ni možno ustvariti emancipatorno vizijo alternativne prihodnosti brez učenja iz preteklosti, in želje, da bi se kaj naučili tako iz pozitivnih kot negativnih izkušenj. Toda povsem negativni odnos do Jugoslavije, ki prevladuje v medijih in na političnem prizorišču ne podpira ta pristop. Kljub temu je nekaj mladih na politični levici začelo razmišljati o preteklosti na bolj konstruktiven način. (Horvat and Štiks 2015). Ta raziskava promovira kompleksno razumevanje zgodovine, kulturne dediščine, kulturnega spomina z namenom, da vzpostavi kompleksen odnos do preteklosti, kar bo omogočilo, da iz nje črpamo navdih za načrtovanje drugačne politične prihodnosti.
Citirano delo: Horvat, Srećko, and Igor Štiks, eds. 2015. Welcome to the Desert of Post-Socialism: Radical Politics After Yugoslavia. Brooklyn, NY: Verso.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo,
zaključno poročilo
