Projekti / Programi
Toplotna stabilnost napršenih večplastnih struktur
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 2.21.00 |
Tehnika |
Tehnološko usmerjena fizika |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| T155 |
Tehnološke vede |
Prevleke in površinska obdelava |
večplastne strukture, trde zaščitne prevleke, naprševanje, standardni referenčni materiali, spektrometrija povratno sipanih ionov (RBS), vroče kovanje, keramične tanke plasti, obrabna odpornost, mikrotrdota, adhezija, oksidacija, merjenje prirastka mase med oksidacijo
Raziskovalci (4)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacij |
| 1. |
03494 |
dr. Marijan Maček |
Elektronske komponente in tehnologije |
Raziskovalec |
1998 - 1999 |
178 |
| 2. |
15603 |
Andrej Mohar |
|
Raziskovalec |
1998 - 1999 |
2 |
| 3. |
00085 |
dr. Boris Navinšek |
Materiali |
Raziskovalec |
1998 - 1999 |
242 |
| 4. |
09090 |
dr. Peter Panjan |
Materiali |
Vodja |
1998 - 1999 |
782 |
Organizacije (2)
Povzetek
Tribološke lastnosti trdih prevlek na izbranih podlagah so v glavnem odvisne od njihove trdote, žilavosti, odpornosti na lom, kontaktne temperature in kemijskih procesov. Ena od možnosti, kako doseči visoko trdoto, skupaj z visoko žilavostjo in odpornostjo na lom, je priprava prevlek v obliki večplastnih struktur. Takšne prevleke imajo v splošnem veliko boljše fizikalne lastnosti, kot enojne plasti. Iz TiN, CrN, TiAlN in CrCN trdih prevlek smo na podlage iz hitroreznega jekla nanesli večplastne strukture z različnimi modulacijskimi periodami. Lastnosti večplastnih struktur smo ovrednotili glede na njihove osnovne fizikalne lastnosti, kot so morfologija, mikrostruktura, mikrotrdota, adhezija in aktivacijska energija za oksidacijo. Raziskave so pokazale, da so večplastne strukture odpornejše na lom in da so oksidacijsko odpornejše, medtem ko sta mikrotrdoti obeh sistemov približno enaki. Večplastne prevleke smo nanesli tudi na izbrana orodja, ki smo jih uspešno testirali v industrijskih pogojih.
Spektroskopijo povratno sipanih ionov (RBS) in metodo merjenja prirastka mase med oksidacijo smo uporabili za določitev vsebnosti dušika, kisika in ogljika v binarnih spojinah prehodnih kovin. Natančnost RBS metode smo izboljšali tako, da smo uporabili dva detektorja, ki sta štela povratno sipane ione pod različnima kotoma. Vzorce za takšne meritve smo pripravili v obliki večplastnih struktur, ki so bile sestavljene iz dveh ali več plasti z neznano sestavo in plasti čiste kovine. Tako pripravljene vzorce bomo uporabili kot standardne referenčne materiale za konvencionalne metode merjenja sestave, kot sta npr. AES in XPS.
Z AES profilno analizo smo študirali tudi interdifuzijo in termično stabilnost različnih večplastnih sistemov na osnovi kovina/oksid (Cr/NiO, Cr2O3/Ni, Al2O3/Ti, Al2O3/Ti3Al, Al2O3/TiAl). Določili smo glavne difuzijske elemente, ter aktivacijsko energijo za reakcije na mejah tankih plasti.
