Projekti / Programi
Imunski in neimunski mehanizmi pri ledvičnih in sistemskih boleznih
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 3.01.00 |
Medicina |
Mikrobiologija in imunologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B520 |
Biomedicinske vede |
Splošna patologija, patološka anatomija |
| B500 |
Biomedicinske vede |
Imunologija, serologija, transplantacija |
Patologija, imunopatologija, sistemske bolezni, ledvične bolezni, ANCA, transplantacija, atero-arterioskleroza, celične adhezijske molekule, ledvične peritubulne kapilare, progresija ledvičnih bolezni
Raziskovalci (16)
Organizacije (1)
Povzetek
Kot prvi smo sistematično semikvantitativno analizirali histopatološke spremembe v vseh odsekih znotrajledvičnega in zunajledvičnega ožilja v operativno odstranjenih ledvičnih presadkih bolnikov z akutno in kronično zavrnitvijo. Dokazali smo pravilnost naše hipoteze, da je pri zavrnitvi prizadeto celotno žilje presadka, vendar so očitne tudi razlike v prizadetosti med odseki. Originalne so naše ugotovitve o zavrnitvenem flebitisu, prizadetosti vaza vazorum in vaza rekta. Razlike med odseki je bilo le delno mogoče razložiti z razlikami v izražanju celičnih adhezijskih molekul. Potrdili smo, da podobno kot v srčnih presadkih tudi v ledvičnih prihaja ob kronični zavrnitvi do pospešenih aterosklerotičnih in arteriosklerotičnih sprememb. Na njihov razvoj očitno poleg imunskih vplivajo tudi neimunski dejavniki. Isto velja po naših izsledkih za doslej še pomanjkljivo obdelano patologijo peritubulnih kapilar v ledvicah. Naša elektronsko mikroskopska raziskava je pokazala, da posebna oblika kapilaroskleroze sočasno prizadene tako glomerulne kot peritubulne kapilare pri kronični zavrnitvi in diabetični glomerulosklerozi. Dokazali smo, da je humoralna imunosti zelo verjetno vpletena pri nastanku žilne zavrnitve v presajeni ledvici in presajenem srcu. Potrdili smo pomen biopsije ledvičnega presadka pri diagnosticiranju pogosto ponavljajoče se fokalne glomeruloskleroze, redkeje ponavljajočega se glomerulonefritisa IgA in najverjetneje večvzročne prizadetosti presadka pri bolniku z Alportovim sindromom.
Za razumevanje patogeneze balkanske endemske nefropatije se zdi pomembna naša izvirna ugotovitev, da je kapilaroskleroza omejena na ledvični intersticij. Potrditev Brennerjeve hiperperfuzijske hipoteze pomenijo izvirni rezultati naše raziskave, da intrauterini zastoj rasti neugodno vpliva na potek glomerulonefritisa IgA in idiopatskega nefrotskega sindroma z minimalnimi spremembami. Pri sistemskem lupusu eritematozusu smo v skeletni mišici ugotovili povezanost imunskih depozitov s histološkimi spremembami, avtoprotitelesi v serumu in klinično prizadetostjo, ter prepričljivo potrdili njihovo patogenetsko vlogo. Kot prvi smo pri dveh bolnikih z ateroembolično boleznijo opisali pozitivna antinevtrofilna citoplazemska protitelesa, ki so zelo verjetno prispevala k nastanku hujše oblike vaskulopatije in poslabšanju ledvične funkcije.
