Projekti / Programi
Zvarni spoji v konstrukcijah v potresnih razmerah
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
2.10.06 |
Tehnika |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Varilstvo |
Koda |
Veda |
Področje |
T220 |
Tehnološke vede |
Gradbeništvo, hidravlika, priobalna tehnologija, mehanika zemljin |
obtežba, zvarni spoj, nizkociklično utrujanje, obremenitveni cikli, diagram sila - deformacija, model konstr potresna ukcije, histerzna zanka, utrujenostni lom
Raziskovalci (11)
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
13548 |
Aleksander Bon |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
1997 - 1999 |
22 |
2. |
16052 |
Davor Jukić |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
1999 |
2 |
3. |
05508 |
Marko Kovačič |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
1997 - 1999 |
3 |
4. |
03088 |
dr. Janez Kramar |
Konstruiranje |
Raziskovalec |
1997 - 1999 |
470 |
5. |
00217 |
dr. Gabriel Janez Rihar |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
1997 - 1999 |
230 |
6. |
02726 |
Bojan Rom |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
1998 - 1999 |
15 |
7. |
00654 |
dr. Miha Tomaževič |
Gradbeništvo |
Raziskovalec |
1997 - 1999 |
743 |
8. |
15842 |
dr. Janko Tomc |
Konstruiranje |
Raziskovalec |
1997 - 1999 |
48 |
9. |
02045 |
dr. Janez Tušek |
Konstruiranje |
Vodja |
1997 - 1999 |
1.116 |
10. |
12074 |
dr. Miro Uran |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
1997 - 1999 |
136 |
11. |
11182 |
dr. Borut Zorc |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
1997 - 1999 |
609 |
Organizacije (3)
Povzetek
Raziskovalni projekt '''' Zvarni spoji v konstrukcijah v potresnih razmerah'''' je aplikativen projekt, ki zajema proučevanje zvarnih spojev med etažnimi nosilci ter vertikalnimi nosilci v zgradbah, ki so podvrženi potresni obremenitvi. Izdelana sta bila dva enaka modela varjene konstrukcije, ki smo ju preizkušali na nizkociklično utrujanje, kar predstavlja potresno obremenitev. Primerjali smo vpliv varilnega postopka na utrujanje, saj so bile dimenzije zvarov na obeh modelih enake. S programsko vodenim hidravličnim sistemom za dosego pulzacije sile smo v štirih obremenitvenih ciklih dosegli na koncu velike deformacije konstrukcije ter utrujenostni lom zvarnega spoja. Diagrami sila - deformacija prikazujejo vnos mehanske energije v zvarni spoj. Večja širina histerezne zanke in več teh zank pomeni večjo odpornost zvarov na potresno obtežbo. Razlika med postopkoma varjenja ni bistveno vplivala na odpornost na potresno obtežbo.