Projekti / Programi
Racionalizacija diagnostike in terapije v urgentni in intenzivni medicini
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 3.06.00 |
Medicina |
Srce in ožilje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B530 |
Biomedicinske vede |
Srce in obtočila |
diagnostika, zdravljenje, intenzivna medicina, urgentna medicina, motnje srčnega ritma, akutni miokardni infarkt, šok, hemodinamski monitoring, nenadni srčni zastoj, abciximab, pljučna embolija
Raziskovalci (19)
Organizacije (1)
Povzetek
Projekt zajema več posameznih kliničnih retrospektivnih in prospektivnih raziskav, ki bodo omogočile vpogled v sedanje stanje in uspeh zdravljenja ter diagnostike pri kritično bolnih, preverile uspešnost novih metod zdravljenja in novih organizacijskih ukrepov in ob primerjavi s starim stanjem omogočile uvedbo tistih ukrepov, ki najbolj koristijo bolnikom in hkrati pocenijo zdravljenje. Najbolj smo se posvetili svežemu srčnemu infarktu in nenadnemu srčnemu zastoju, ki nastopi izven bolnišnice, obravnavamo pa tudi druga nujna stanja:
7.A/ Novejše metode zdravljenja bolnikov s srčnim infarktom, ki vključujejo uporabo novejših trombolitičnih sredstev in urgentno koronarno diagnostiko in zdravljenje z mehanično doseženo reperfuzijo, so se pokazale kot uspešnejše od dosedanjega trombolitičnega zdravljenja s streptokinazo. Vse omenjene novejše metode pa predstavljajo velik dodaten strošek. S hitrejšo obravnavo bolnikov s srčnim infarktom dosežemo lahko izboljšanje preživetja, ki je večje kot pri uporabi novih metod zdravljenja. Za hitrejšo obravnavo je potrebna analiza sedanje obravnave bolnikov v našem okolju in prilagoditev dela služb, ki bolnike z infarktom obravnavajo. Z rezultati raziskave si bomo pomagali pri načrtovanju ukrepov za zboljšanje zdravljenja (bolj uspešno in hkrati bolj poceni) bonikov s srčnim infarktom. Spremljali bomo uspehe sprememb, katere bomo uvedli.
7.B/ Pri bolnikih z akutnim miokardnim infarktom (AMI), ki jih zdravimo s primarno perkutano transluminalno koronarno angioplastiko (PTCA), pogosto uporabimo protitelesa proti trombocitnim receptorjem GP IIb/IIIa (abciximab) neposredno ob posegu. S tem zmanjšamo verjetnost zgodnjih in poznih zapletov PTCA. Z našo raziskavo želimo ugotoviti ali abciximab, ki ga bolniku damo že takoj ob sprejemu v koronarno enoto, torej 30-60 minut pred zdravljenjem s PTCA, poveča verjetnost reperfuzije zaprte koronarne arterije že pred pred posegom. Cilj zdravljenja AMI je namreč čimprejšnje odprtje s trombom zaprte koronarne arterije, saj s tem povezani tako funkcija srca kot preživetje bolnikov.
7.C/ Nenaden zastoj srca izven bolnišnice je relativno pogost dogodek, saj doleti 36 do 128 ljudi na 100.000 prebivalcev letno. Preživetje bolnikov po srčnem zastoju izven bolnišnice je odvisno od trdnosti tako imenovane ''''verige preživetja''''.
Za področje Ljubljane (in tudi za večji del Slovenije) podatkov o zdravljenju in preživetju bolnikov po srčnem zastoju izven bolnišnice ni na voljo, so pa neobhodni tako za ugotovitev trenutnega stanja kot tudi za načrtovanje nadaljnega razvoja urgentne službe. To je tudi razlog, da bomo izvedli raziskavo po standardiziranemu načinu ''''Utstein'''', ki omogoča primerjavo z drugimi urgentnimi sistemi po svetu.
7.D/Pri bolnikih s hemodinamsko pomembnimi pljučnimi embolizmi običajno najprej pomislimo na medikamentozno zdravljenje s trombolitčnimi sredstvi. Na ta način raztopimo, oziroma zmanjšamo trombemboluse, ki ovirajo pretok skozi pljučne arterije. Tako zdravljenje je v primeru, ko bi lahko povzročilo življensko nevarne krvavitve, kontraindicirano, lahko pa je tudi neuspešno. Ker so v Sloveniji operativne odstranitve takih strdkov zelo redke (zadnja 1962), so pa tudi zelo tvegane, bomo pri ogroženih bolnikih, pri katerih je raztapljanje strdka življensko nevarno ali neuspešno, iz pljučnih arterij poskušali odstraniti strdke s pomočjo katetra (transkutano) Tako bomo uvedli novo metodo zdravljenja. Menimo, da bomo na ta način izboljšali preživetje bolnikov z masivno pljučno embolijo.
7.E/ V svetu je transtelefonska elektrokardiografija (TTE) poznana že preko dvajset let. V Sloveniji smo jo pričeli poskusno uvajati v jeseni leta 1996, redno pa je sistem začel delovati spomladi leta 1997. TTE pomeni naš prvi korak v eno najmlajših medicinskih vej – telemedicino. Razen bolnikov so vanj vključeni še zdravstveni domovi, domovi starejših občanov, zdravilišča in tudi nekatere bolnišnice. Posnetki se z...
