Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Racionalizacija diagnostike in terapije v urgentni in intenzivni medicini

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.06.00  Medicina  Srce in ožilje   

Koda Veda Področje
B530  Biomedicinske vede  Srce in obtočila 
Ključne besede
diagnostika, zdravljenje, intenzivna medicina, urgentna medicina, motnje srčnega ritma, akutni miokardni infarkt, šok, hemodinamski monitoring, nenadni srčni zastoj, abciximab, pljučna embolija
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (19)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  16357  dr. Katja Ažman Juvan  Srce in ožilje  Raziskovalec  1999 - 2001  125 
2.  03891  dr. Andrej Cijan  Nevrobiologija  Raziskovalec  1999 - 2001  40 
3.  07762  Marjan Fortuna  Srce in ožilje  Raziskovalec  2000 - 2001  46 
4.  02260  dr. Tone Gabrijelčič  Srce in ožilje  Raziskovalec  1999 - 2001  103 
5.  04768  dr. Borut Geršak  Srce in ožilje  Raziskovalec  1999 - 2001  343 
6.  14392  dr. Vojka Gorjup  Srce in ožilje  Raziskovalec  1999 - 2001  201 
7.  01531  dr. Matija Horvat  Srce in ožilje  Vodja  1999 - 2001  289 
8.  04573  dr. Mirta Koželj  Srce in ožilje  Raziskovalec  1999 - 2001  276 
9.  08592  dr. Igor Kranjec  Srce in ožilje  Raziskovalec  1999 - 2001  187 
10.  11351  dr. Simona Kržišnik Zorman  Srce in ožilje  Raziskovalec  1999 - 2001  80 
11.  11219  dr. Hugon Možina  Srce in ožilje  Raziskovalec  1999 - 2001  207 
12.  01161  dr. Marko Noč  Srce in ožilje  Raziskovalec  1999 - 2001  474 
13.  14882  dr. Andrej Pernat  Srce in ožilje  Raziskovalec  1999 - 2001  201 
14.  18367  dr. Tom Ploj  Srce in ožilje  Raziskovalec  1999 - 2001  107 
15.  16358  mag. Mojca Remškar  Srce in ožilje  Raziskovalec  1999 - 2001  28 
16.  02020  dr. Radovan Starc  Nevrobiologija  Raziskovalec  1999 - 2001  192 
17.  06010  dr. Matjaž Šinkovec  Srce in ožilje  Raziskovalec  1999 - 2001  260 
18.  10595  dr. Dušan Štajer  Srce in ožilje  Raziskovalec  1999 - 2001  229 
19.  02023  Darko Zorman  Srce in ožilje  Raziskovalec  1999 - 2001  96 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0312  Univerzitetni klinični center Ljubljana  Ljubljana  5057272000  76.311 
Povzetek
Projekt zajema več posameznih kliničnih retrospektivnih in prospektivnih raziskav, ki bodo omogočile vpogled v sedanje stanje in uspeh zdravljenja ter diagnostike pri kritično bolnih, preverile uspešnost novih metod zdravljenja in novih organizacijskih ukrepov in ob primerjavi s starim stanjem omogočile uvedbo tistih ukrepov, ki najbolj koristijo bolnikom in hkrati pocenijo zdravljenje. Najbolj smo se posvetili svežemu srčnemu infarktu in nenadnemu srčnemu zastoju, ki nastopi izven bolnišnice, obravnavamo pa tudi druga nujna stanja: 7.A/ Novejše metode zdravljenja bolnikov s srčnim infarktom, ki vključujejo uporabo novejših trombolitičnih sredstev in urgentno koronarno diagnostiko in zdravljenje z mehanično doseženo reperfuzijo, so se pokazale kot uspešnejše od dosedanjega trombolitičnega zdravljenja s streptokinazo. Vse omenjene novejše metode pa predstavljajo velik dodaten strošek. S hitrejšo obravnavo bolnikov s srčnim infarktom dosežemo lahko izboljšanje preživetja, ki je večje kot pri uporabi novih metod zdravljenja. Za hitrejšo obravnavo je potrebna analiza sedanje obravnave bolnikov v našem okolju in prilagoditev dela služb, ki bolnike z infarktom obravnavajo. Z rezultati raziskave si bomo pomagali pri načrtovanju ukrepov za zboljšanje zdravljenja (bolj uspešno in hkrati bolj poceni) bonikov s srčnim infarktom. Spremljali bomo uspehe sprememb, katere bomo uvedli. 7.B/ Pri bolnikih z akutnim miokardnim infarktom (AMI), ki jih zdravimo s primarno perkutano transluminalno koronarno angioplastiko (PTCA), pogosto uporabimo protitelesa proti trombocitnim receptorjem GP IIb/IIIa (abciximab) neposredno ob posegu. S tem zmanjšamo verjetnost zgodnjih in poznih zapletov PTCA. Z našo raziskavo želimo ugotoviti ali abciximab, ki ga bolniku damo že takoj ob sprejemu v koronarno enoto, torej 30-60 minut pred zdravljenjem s PTCA, poveča verjetnost reperfuzije zaprte koronarne arterije že pred pred posegom. Cilj zdravljenja AMI je namreč čimprejšnje odprtje s trombom zaprte koronarne arterije, saj s tem povezani tako funkcija srca kot preživetje bolnikov. 7.C/ Nenaden zastoj srca izven bolnišnice je relativno pogost dogodek, saj doleti 36 do 128 ljudi na 100.000 prebivalcev letno. Preživetje bolnikov po srčnem zastoju izven bolnišnice je odvisno od trdnosti tako imenovane ''''verige preživetja''''. Za področje Ljubljane (in tudi za večji del Slovenije) podatkov o zdravljenju in preživetju bolnikov po srčnem zastoju izven bolnišnice ni na voljo, so pa neobhodni tako za ugotovitev trenutnega stanja kot tudi za načrtovanje nadaljnega razvoja urgentne službe. To je tudi razlog, da bomo izvedli raziskavo po standardiziranemu načinu ''''Utstein'''', ki omogoča primerjavo z drugimi urgentnimi sistemi po svetu. 7.D/Pri bolnikih s hemodinamsko pomembnimi pljučnimi embolizmi običajno najprej pomislimo na medikamentozno zdravljenje s trombolitčnimi sredstvi. Na ta način raztopimo, oziroma zmanjšamo trombemboluse, ki ovirajo pretok skozi pljučne arterije. Tako zdravljenje je v primeru, ko bi lahko povzročilo življensko nevarne krvavitve, kontraindicirano, lahko pa je tudi neuspešno. Ker so v Sloveniji operativne odstranitve takih strdkov zelo redke (zadnja 1962), so pa tudi zelo tvegane, bomo pri ogroženih bolnikih, pri katerih je raztapljanje strdka življensko nevarno ali neuspešno, iz pljučnih arterij poskušali odstraniti strdke s pomočjo katetra (transkutano) Tako bomo uvedli novo metodo zdravljenja. Menimo, da bomo na ta način izboljšali preživetje bolnikov z masivno pljučno embolijo. 7.E/ V svetu je transtelefonska elektrokardiografija (TTE) poznana že preko dvajset let. V Sloveniji smo jo pričeli poskusno uvajati v jeseni leta 1996, redno pa je sistem začel delovati spomladi leta 1997. TTE pomeni naš prvi korak v eno najmlajših medicinskih vej – telemedicino. Razen bolnikov so vanj vključeni še zdravstveni domovi, domovi starejših občanov, zdravilišča in tudi nekatere bolnišnice. Posnetki se z...
Zgodovina ogledov
Priljubljeno