Študija delovanja hladilnih stolpov

Evidenčna št.

L2-1141 (C) - iz evidence ARIS

Vodja

dr. Brane Širok

Obdobje

1.1.1999 - 30.6.2000

Veda

Tehnika (4)
Drugi (1)

Status raziskovalca

Raziskovalec (5)
Strokovni ali tehnični sodelavec (0)

Izobrazba

Doktorat znanosti (2)
Magisterij (2)
Drugi (1)

Spol

Moški (5)

Status

Zaposlen v RO+RRD (2)
Upokojen (1)
Umrl (2)

Število publikacij

1–9 (2)
10–99 (1)
100–999 (1)
1.000–9.999 (1)

Projekti / Programi vir: ARIS

vir: ARIS

Študija delovanja hladilnih stolpov

Raziskovalna dejavnost

Koda	Veda	Področje	Podpodročje
2.13.02	Tehnika	Procesno strojništvo	Prenosnost v trdninah in tekočinah

Koda	Veda	Področje
T200	Tehnološke vede	Termično inženirstvo, uporabna termodinamika

Ključne besede

hladilni stolp, temperaturni profil, optimiranje, merilni sistem, navigacijski sistem, analiza

Vrednotenje (pravilnik)

vir: COBISS

Vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti po metodologiji ARIS

Citiranost Citiranost bibliografskih zapisov v COBIB.SI, ki so povezani z zapisi citatnih baz

vir: WoS

vir: Scopus

vir: COBISS

Raziskovalci (5)

št.	Evidenčna št.	Ime in priimek	Razisk. področje	Vloga	Obdobje	Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.	18836	dr. Marko Hočevar	Procesno strojništvo	Raziskovalec	1999 - 2000	606
2.	18366	Nenad Stankovič		Raziskovalec	1999 - 2000	1
3.	09286	dr. Brane Širok	Mehanika	Vodja	1999 - 2000	1.193
4.	09328	mag. Boris Vedlin	Sistemi in kibernetika	Raziskovalec	1999 - 2000	22
5.	18955	mag. Matjaž Zalar	Sistemi in kibernetika	Raziskovalec	1999 - 2000	6

Organizacije (2)

št.	Evidenčna št.	Razisk. organizacija	Kraj	Matična številka	Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.	0782	Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo	Ljubljana	1627031	29.629
2.	1617	OPTOTEK razvoj in proizvodnja optične in laserske opreme d.o.o.	Ljubljana	5326389	32

Povzetek

Optimalno delovanje hladilnih stolpov termoenergetskih objektov, kot so termoelektrarne, toplarne, jedrske elektrarne, ter termoenergetski sistemi v procesni in petro-kemični industriji, znatno povečuje skupni izkoristek omenjenih postrojenj. Z rekonstrukcijo hladilnih sistemov s pomočjo najnovejših tehnologij lahko pričakujemo znatne ekonomske prihranke ob mnogih ekoloških prednostih. Uporabili bomo novo metodo merjenja termodinamskih karakteristik, ki ne zahteva zaustavitve hladilnih stolpov. Pričakovano povečanje izkoristka sistema pri rekonstrukciji hladilnega stolpa ocenjujemo od 1,5 do 2% glede na izhodno moč objekta, kar glede na velike izhodne moči termoenergetskih postrojenj predstavlja velik prihranek energije in finančnih sredstev.