Projekti / Programi
Toplotni in masni transporti med pripravo in uporabo GMA-EDMA monolitov
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 2.02.02 |
Tehnika |
Kemijsko inženirstvo |
Separacijski procesi |
| Koda |
Veda |
Področje |
| T350 |
Tehnološke vede |
Kemijska tehnologija in inženirstvo |
| T390 |
Tehnološke vede |
Polimerska tehnologija, biopolimeri |
monoliti, prenos toplote, prenos snovi, kromatografski nosilci
Raziskovalci (3)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
12667 |
dr. Miloš Barut |
Kemija |
Raziskovalec |
1999 - 2001 |
206 |
| 2. |
12728 |
dr. Aleš Podgornik |
Kemijsko inženirstvo |
Vodja |
2000 - 2001 |
712 |
| 3. |
00779 |
dr. Aleš Štrancar |
Kemijsko inženirstvo |
Raziskovalec |
2000 - 2001 |
497 |
Organizacije (1)
Povzetek
V zadnjem času smo priča hitremu razvoju kromatografskih nosilcev. Razlog je predvsem izboljšanje mehanskih in hidrodinamskih nosilcev v obliki poroznih mikronskih delcev. Ker v njih prevladuje difuzijski transport molekul do površine, je hitrost ločevanja in čiščenja molekul s tem omejena. V zadnjem desetletju so se pojavili t. I. monoliti. Njihova značilnost je, da je dominantni transport molekul konvekcija , kar omogoča za nekaj velikostnih redov hitrejše ločevanje. Prisotnost makropor zagotavlja nizke povratne pritiske tudi pri visokih pretokih, medtem ko tvorijo mezopore veliko aktivno površino, ki omogoča visoko kapaciteto vezave. Za razliko od suspenzijske polimerizacije, s katero se pripravljajo delci, poteka priprava monolitov s polimerizacijo v masi. Ker je polimerizacija eksotermen proces in ker je porazdelitev velikosti por odvisna od temperature, pri kateri polimerizacija poteka, dobimo lahko ob neustreznem načinu polimerizacije monolit, ki nima homogene strukture. Zato bomo v prvem delu projekta modelirali toplotne bilance polimerizacije in na ej osnovi zasnovali polimerizacijo, ki bozagotavljala homogenost. Poleg tega bomo preučevali tudi, kako temperatura polimerizacije vpliva na porazdelitev velikosti por, spreminjanje specifične površine in na mehanske lastnosti. V drugem delu projekta bomo tako pripravljene monolite modificirali v različne aktivne skupine in preverjali, tako način priprave vpliva na kromotografske lastnosti, predvsem kvaliteto ločevanja, izračun HETP ter kapaciteto vezave. Prav tako bomo primerjali količino imobilizacije proteina s strukturo materiala ter preučili vpliv linearne hitrosti na stopnjo biokonverzije encimske reakcije imobiliziranega encima. Na osnovi prebojnih krivulj, izmerjenih pri študiji dinamične kapacitete, bomo na osnovi modela prenosa določili prevladujoče upore. Sočasno z navedenimi poskusi bodo potekali tudi poskusi časovne stabilnosti monolitov, tako kar se tiče ločevanja in kapacitete vezave, kot tudi izpiranja aktivnih skupin ali celo počasnega razpada strikture osnovnega nosilca.
