Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Krajinska dediščina Slovenije in njen prispevek v nacionalni prostorski identiteti

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.05.00  Biotehnika  Urejanje krajine   

Koda Veda Področje
T250  Tehnološke vede  Oblikovanje krajine 
S240  Družboslovje  Načrtovanje mest in podeželja 
Ključne besede
Krajina - identiteta - nacionalno - prostor - okolje - regionalno - kulturno - globalizacija
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (6)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  11128  dr. Davorin Gazvoda  Urejanje krajine  Raziskovalec  2000  303 
2.  00949  dr. Nikolaja Kravanja  Urejanje krajine  Raziskovalec  2000  115 
3.  13493  dr. Ana Kučan  Urejanje krajine  Raziskovalec  2000  518 
4.  00934  Dušan Ogrin  Urejanje krajine  Vodja  1999 - 2000  299 
5.  01304  dr. Marko Polič  Psihologija  Raziskovalec  2000  987 
6.  10982  dr. Aleksander Šiftar  Urejanje krajine  Raziskovalec  2000  238 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  97.992 
Povzetek
Izhodišče naloge je potreba po spoznavanju značaja in pomena slovenske krajinske dediščine kot enega poglavitnih dejavnikov nacionalne identitete. Utemeljena je predvsem s stopnjujočo se globalizacijo, ki vodi v vsestransko izenačevanje ne le v kulturni sferi in menjavi dobrin, temveč tudi fizičnih sestavin okolja, ki povsod po svetu ogroža izvirnost in prepoznavnost narodnih ozemelj. Osnovna delovna hipoteza raziskave je, da izjemno raznovrstna zgradba krajine v Sloveniji, v razponu od Sredozemlja, Krasa in Panonije do Alp, vzpostavlja v družbeni zavesti proces istovetenja v smislu navezanosti na narodni prostor. Poleg tega je slovenska krajina pomemben del evropske kulturne dediščine. V tem smislu naloga zasleduje naslednje cilje: - razširiti in poglobiti poznavanje nacionalne krajinske dediščine, tudi kot podlago prizadevanjem za njeno varstvo - ugotoviti, kakšno mesto zaseda krajina v hierarhiji družbenih vrednot slovenske populacije - ugotoviti razvojne trende v dojemanju krajinske dediščine - sestaviti izbor najvrednejših krajin za uvrstitev v nacionalno, evropsko in svetovno dediščino Izhodišče naloge je potreba po spoznavanju značaja in pomena slovenske krajinske dediščine kot enega poglavitnih dejavnikov nacionalne identitete. Utemeljena je predvsem s stopnjujočo se globalizacijo, ki vodi v vsestransko izenačevanje ne le v kulturni sferi in menjavi dobrin, temveč tudi fizičnih sestavin okolja, ki povsod po svetu ogroža izvirnost in prepoznavnost narodnih ozemelj. Osnovna delovna hipoteza raziskave je, da izjemno raznovrstna zgradba krajine v Sloveniji, v razponu od Sredozemlja, Krasa in Panonije do Alp, vzpostavlja v družbeni zavesti proces istovetenja v smislu navezanosti na narodni prostor. Poleg tega je slovenska krajina pomemben del evropske kulturne dediščine. V tem smislu naloga zasleduje naslednje cilje: - razširiti in poglobiti poznavanje nacionalne krajinske dediščine, tudi kot podlago prizadevanjem za njeno varstvo - ugotoviti, kakšno mesto zaseda krajina v hierarhiji družbenih vrednot slovenske populacije - ugotoviti razvojne trende v dojemanju krajinske dediščine - sestaviti izbor najvrednejših krajin za uvrstitev v nacionalno, evropsko in svetovno dediščino
Zgodovina ogledov
Priljubljeno