Projekti / Programi
Krajinska dediščina Slovenije in njen prispevek v nacionalni prostorski identiteti
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
4.05.00 |
Biotehnika |
Urejanje krajine |
|
Koda |
Veda |
Področje |
T250 |
Tehnološke vede |
Oblikovanje krajine |
S240 |
Družboslovje |
Načrtovanje mest in podeželja |
Krajina - identiteta - nacionalno - prostor - okolje - regionalno - kulturno - globalizacija
Raziskovalci (6)
Organizacije (1)
Povzetek
Izhodišče naloge je potreba po spoznavanju značaja in pomena slovenske krajinske dediščine kot enega poglavitnih dejavnikov nacionalne identitete. Utemeljena je predvsem s stopnjujočo se globalizacijo, ki vodi v vsestransko izenačevanje ne le v kulturni sferi in menjavi dobrin, temveč tudi fizičnih sestavin okolja, ki povsod po svetu ogroža izvirnost in prepoznavnost narodnih ozemelj.
Osnovna delovna hipoteza raziskave je, da izjemno raznovrstna zgradba krajine v Sloveniji, v razponu od Sredozemlja, Krasa in Panonije do Alp, vzpostavlja v družbeni zavesti proces istovetenja v smislu navezanosti na narodni prostor. Poleg tega je slovenska krajina pomemben del evropske kulturne dediščine.
V tem smislu naloga zasleduje naslednje cilje:
- razširiti in poglobiti poznavanje nacionalne krajinske dediščine, tudi kot podlago prizadevanjem za njeno varstvo
- ugotoviti, kakšno mesto zaseda krajina v hierarhiji družbenih vrednot slovenske populacije
- ugotoviti razvojne trende v dojemanju krajinske dediščine
- sestaviti izbor najvrednejših krajin za uvrstitev v nacionalno, evropsko in svetovno
dediščino
Izhodišče naloge je potreba po spoznavanju značaja in pomena slovenske krajinske dediščine kot enega poglavitnih dejavnikov nacionalne identitete. Utemeljena je predvsem s stopnjujočo se globalizacijo, ki vodi v vsestransko izenačevanje ne le v kulturni sferi in menjavi dobrin, temveč tudi fizičnih sestavin okolja, ki povsod po svetu ogroža izvirnost in prepoznavnost narodnih ozemelj.
Osnovna delovna hipoteza raziskave je, da izjemno raznovrstna zgradba krajine v Sloveniji, v razponu od Sredozemlja, Krasa in Panonije do Alp, vzpostavlja v družbeni zavesti proces istovetenja v smislu navezanosti na narodni prostor. Poleg tega je slovenska krajina pomemben del evropske kulturne dediščine.
V tem smislu naloga zasleduje naslednje cilje:
- razširiti in poglobiti poznavanje nacionalne krajinske dediščine, tudi kot podlago prizadevanjem za njeno varstvo
- ugotoviti, kakšno mesto zaseda krajina v hierarhiji družbenih vrednot slovenske populacije
- ugotoviti razvojne trende v dojemanju krajinske dediščine
- sestaviti izbor najvrednejših krajin za uvrstitev v nacionalno, evropsko in svetovno
dediščino