Projekti / Programi
Razgradja barvil z ekstracelularnimi encimi glive phanerochaete chrysosporium
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 4.06.02 |
Biotehnika |
Biotehnologija |
Bioinženirstvo |
| Koda |
Veda |
Področje |
| T490 |
Tehnološke vede |
Biotehnologija |
Phanerochaete chrysosporium, encimi, razgradnja barvil, on-line meritve
Raziskovalci (5)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
12667 |
dr. Miloš Barut |
Kemija |
Raziskovalec |
1999 - 2001 |
206 |
| 2. |
06110 |
dr. Marin Berovič |
Biotehnologija |
Vodja |
2000 - 2001 |
748 |
| 3. |
12728 |
dr. Aleš Podgornik |
Kemijsko inženirstvo |
Raziskovalec |
1999 - 2001 |
712 |
| 4. |
12684 |
dr. Helena Podgornik |
Mikrobiologija in imunologija |
Raziskovalec |
2000 - 2001 |
350 |
| 5. |
00779 |
dr. Aleš Štrancar |
Kemijsko inženirstvo |
Raziskovalec |
1999 - 2001 |
499 |
Organizacije (2)
Povzetek
Ekstracelularni encimski sistem glive Phanerochaete chysosporium vsebuje encime, ki kažejo v naravi dokaj redko sposobnost razgradnje lignina. Ti encimi obsegajo lignin peroksidaze, mangan peroksidaze ter lakaze. Prav ti encimi so predmet intenzivnega preučevanja tako razgradnje samega lignina, kot tudi ostalih kemijsko stabilnih substanc, kot so npr. sintetična barvila. Osredotočili se bomo na vse ključne faze, potrebne za aplikacijo teh encimov: njihovo pridobivanje oziroma optimizacijo pogojev pridobivnja posameznega encima, določitev poteka razgradnje barvil z encimi in karakterizacijo razgradnih produktov. Pri optimizaciji pogojev bomo uporabili on-line tehniko zasledovanja s HPLC sistemom, pri čemer bomo namesto standardne kromatografske kolone, polnjene z delci, uporabili CIM nosilce. Slednji omogočajo separacijo makromolekul, ki je več velikostnih redov hitrejša od klasične kromatografije. Na osnovi sprotnega zasledovanja bomo vodili bioproces tako, da bomo dosegli maksimalen dobitek željenega encima. Razgradnjo barvil bomo izvajali tako s prostim kot tudi z imobiliziranim encimom. Imobilizacija omogoča natančen študij vpliva posameznih faktorjev, npr. morebitne inhibicije barvila. Pri tem se bomo osredotočili na študij aktivnosti in stabilnosti imobiliziranega encima ter na primerjavo z lastnostmi prostega encima. Sočasnoz izvajanjem omenjenih eksperimentov bomo izvajali tudi karakterizacijo produktov, ki nastanejo tekom encimske razgradnje barvil. Predvsem bo poudarek na njihovi identifikaciji in morebitni toksičnosti.
