Projekti / Programi
Iskanje mutacij v genu PKD1 in določitev modifikacijskih faktorjev, ki vplivajo na zgodnji pojav ADPKD
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 3.05.00 |
Medicina |
Reprodukcija človeka |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B790 |
Biomedicinske vede |
Klinična genetika |
PKD1, mutacije, zgodnja oblika ADPKD, modifikacijski faktorji, ADPKD
Raziskovalci (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
13412 |
dr. Lana Strmecki |
Biokemija in molekularna biologija |
Vodja |
1999 - 2000 |
36 |
Organizacije (1)
Povzetek
Avtosomno dominantno policistično obolenje ledvic (ADPKD) je pogosta dedna bolezen (s pogostostjo 1 na 1000), ki lahko vodi do popolne odpovedi ledvic. Bolezen je fenotipsko precej raznolika od redkih primerov bolezni, ki se pojavi že zelo zgodaj v življenju, pa do primerov popolne ledvične funkcionalnosti v starosti. V večini primerov se znaki bolezni pojavijo po tridesetem letu starosti. Glavni problem pri analizi mutacij PKD1 gena je prisotnost homolognih genov, ki ležijo na istem kromosomu. S klasičnimi metodami analize lahko tako pregledamo le tretjino celotnega gena. V predpostavljenem projektu bi želeli razviti strategijo za analizo vseh eksonov PKD1 gena, s sicer klasično metodo analize, to je s pomočjo verižne reakcije pomnoževanja DNA (PCR ang. Polymerase Chain Reaction). Pri tem bi izkoristili redke specifične razlike v nukleotidnem zaporedju med PKD1 genom in njegovimi homolognimi geni (HG). Navzoče mutacije pa bi dokazovali z neposrednim sekvenciranjem. V analizo iskanja mutacij bi vključili 100 PKD1 bolnikov iz homogene populacije in 34 bolnikov iz družin z redkim zgodnjim pojavom bolezni. Zanima nas, če med obema skupinama bolnikov obstaja kakšna specifična razlika v navzočih mutacijah. Raziskave so pokazale, da na potek bolezni lahko vplivajo takoimenovani modifikacijski faktorji. Pri bolnikih z zgodnjo obliko bolezni bomo poskušali ugotoviti morebitno prisotne modifikacijske faktorje, ki pri njih eventuelno vplivajo na razlike v poteku ADPKD. Pri tem bomo pregledali več kandidatnih genov. Pregledali bomo PKD1 alele, podedovane od staršev brez bolezni (raziskave so pokazale, da ti lahko vplivajo na potek bolezni), drugi ADPKD lokus, PKD2 in recesivni ARPKD gen. Ugotovitev in karakterizacije faktorjev, ki eventuelno vplivajo na potek bolezni predstavljata pomemben podatek pri diagnozi in prognozi bolezni ter pri razumevanju mutacijskih mehanizmov, odgovornih za razvoj ADPKD.
