Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Jezuitske gledališke igre kot dejavnik razvoja novoveške dramatike: slovenski in srednjeevropski kontekst

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.07.00  Humanistika  Literarne vede   

Koda Veda Področje
H390  Humanistične vede  Splošna in primerjalna književnost, literarna kritika, literarna teorija 
Ključne besede
jezuitsko gledališče, evropska novoveška dramatika, jezuitski dramski teksti, slovensko baročno slovstvo, literarna zgodovina, gledališka zgodovina
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (1)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  29396  dr. Monika Deželak Trojar  Literarne vede  Vodja projekta/programa  2018 - 2020  103 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.451 
Povzetek
Jezuitsko gledališče je bilo najuspešnejša in najbolj trdoživa gledališka institucija evropskega zgodnjega novega veka (od ok. 1555 do 1773), ki se je v svojih začetkih oprlo na latinsko humanistično dramo ter postalo pomemben pedagoško-didaktični in religiozno-propagandni medij. Razvilo je dva prevladujoča tipa dramskih predstav, in sicer šolske in verske drame. Tudi v kulturnem razvoju na Slovenskem je jezuitska dramska dejavnost odigrala pomembno vlogo. Stroka priznava, da je jezuitsko gledališče v historičnih slovenskih deželah (Kranjska, Koroška, Goriška, Štajerska) prvo, ki je doseglo določeno kontinuiteto in je tudi zgodovinsko izpričano v zanesljivih virih, a kljub temu mu pregledi slovenske dramatike namenjajo malo pozornosti, v širši zavesti pa skoraj ni prisotno. Predlagani projekt bo s podrobno raziskavo primarnih virov in s primerjalnim upoštevanjem širšega srednjeevropskega konteksta pokazal, da jezuitska dramatika in gledališče sodita med pomembnejše dejavnike razvoja gledališča na Slovenskem. Projekt se bo osredotočil na raziskovanje jezuitske dramske dejavnosti v Ljubljanskem kolegiju Družbe Jezusove v času od ustanovitve kolegija (1597) do razpustitve reda leta 1773. V raziskave bo vključena tudi dramatika sosednjih kolegijev (Gradec, Celovec, Gorica in Trst) in povezave z gledališko dejavnostjo drugih kolegijev tedanje Avstrijske jezuitske province (območje današnje Srednje in deloma Jugovzhodne Evrope), predvsem z njenim središčem na Dunaju. Pomemben del projekta bo iskanje in pojasnjevanje novih in v dosedanjih raziskavah spregledanih in zanemarjenih jezuitskih ter nejezuitskih virov ter literature. Na tej osnovi bo pripravljen digitalni repozitorij ohranjenih naslovov dram, perioh (nekakšnih gledaliških listov s povzetki dram in seznami nastopajočih) in rokopisnih ter tiskanih jezuitskih dram, uprizorjenih v Ljubljani. Raziskava bo na podlagi temeljite analize virov poskušala razložiti tematiko in žanrsko tipologijo uprizorjenih dram in priložnosti, ob katerih so se te uprizarjale. Opazovala bo obe glavni pojavni obliki jezuitske dramatike (šolske in verske predstave) in se lotila tudi vprašanja rabe ljudskega jezika (vernakularja) v pretežno latinskem jezuitskem gledališču.   Za popolnejši uvid v namen in cilj, ki ju je jezuitski red želel doseči s svojo dramatiko in gledališčem, se bo raziskava poglobila v jezuitsko programsko in teoretsko opredelitev gledališke dejavnosti. Projekt bo izpostavil najvidnejše predstavnike jezuitske dramatike v historičnih slovenskih deželah. Raziskal bo tudi pojavnost dram s sorodno tematiko znotraj Avstrijske jezuitske province in sklepal o njihovi medsebojni soodvisnosti. Primerjalni vidik raziskave bo jezuitsko dramsko dejavnost v slovenskem etničnem prostoru umestil v širši evropski kontekst. V interdisciplinarni raziskavi se bodo prepletli različni filološki in zgodovinski metodološki prijemi (od tekstne kritike preko gledališke zgodovine do digitalne humanistike) in izpostavili naslednje: 1) da je jezuitska dramska dejavnost v zgodnjem novem veku na Slovenskem predstavljala pomemben element v splošnem kulturnem razvoju; 2) da je prebudila in razvijala občutek za estetsko dojemanje gledališča in dramatike; 3) da je ustvarila podlago za nadaljnji razvoj slovenske gledališke kulture. Ker je bila jezuitska redovna dramatika na Slovenskem vpeta v univerzalno evropsko jezuitsko gledališče, bodo raziskovalni rezultati načrtovanega projekta relevantni tudi za evropsko strokovno in splošno javnost.
Pomen za razvoj znanosti
Doslej je slovenska literarna in gledališka zgodovina začetke gledališča na Slovenskem v današnjem pomenu besede izvajala iz gostovanj potujočih nemških in italijanskih gledaliških skupin od srede 17. stoletja dalje. Predlagana raziskava bo pokazala, da dejanski začetki gledališča na Slovenskem segajo vsaj pol stoletja globlje v preteklost (na prehod 16. in 17. stoletja). Opozorila bo na pomen jezuitske dramatike za slovenski prostor in dokazala obstoj pisne dramske tradicije na ozemlju slovenskih historičnih dežel že v 17. stoletju. Pomembna novost predlagane raziskave bo izhajanje iz jezuitske teoretske samoopredelitve dramske dejavnosti in pritegnitev primarnih virov, ki se jim dosedanji raziskovalci niso posvečali. Ker bo raziskava upoštevala doslej neznane zgodovinske in literarne vire, bodo rezultati projekta izvirno in pomembno dopolnili vedenje o zgodnjenovoveški dramatiki pri nas in v Evropi. Novoodkrito gradivo bo razširilo besedilno zakladnico zgodnjenovoveškega in baročnega slovstva na Slovenskem ter omogočilo in olajšalo raziskovanje njene vpetosti v širši evropski kontekst. Pričakovani raziskovalni rezultati bodo vplivali na slovensko gledališko, literarno in kulturno zgodovino ter narodopisje, zaradi tesne soodvisnosti z evropsko jezuitsko dramsko tradicijo pa obogatili tudi evropski dramski repertoar (novi naslovi, novoodkrite periohe in drame). Projektna spoznanja bodo pripomogla k bolj celostnemu pogledu na baročno literarno in kulturno dejavnost na Slovenskem in bodo nudila vsebinsko širok znanstveni aparat za novo sintezo gledališke in književne dejavnosti slovenskega prostora od poznega 16. do 18. stoletja.
Pomen za razvoj Slovenije
Elektronska znanstvenokritična izdaja drame Haeresis fulminata kranjskega polihistorja, zgodovinarja in pridigarja J. L. Schönlebna, ki bo (s faksimilom, diplomatičnim prepisom, prevodom in spremno študijo) objavljena na spletnem portalu eZISS, in spletni digitalni repozitorij, ki bo predstavil podatke o dramah Ljubljanskega kolegija Družbe Jezusove, bosta prosto dostopna na spletu in tako dosegljiva tako slovenskim kot tujim raziskovalcem s področja literarne zgodovine, zgodovine gledališke umetnosti in tudi drugih znanosti (narodopisje, zgodovinopisje, kulturna zgodovina idr.). Digitalni repozitorij, umeščen na spletni portal eZMono in NRSS bo hkrati tudi prvi digitalni arhiv ohranjenih ljubljanskih jezuitskih dram in perioh ter naslovov uprizorjenih dram v Sloveniji. Omenjena elektronska medija bosta skupaj s preglednimi članki opozorila na pomen jezuitske dramatike v gledališkem in kulturnem razvoju naše dežele ter olajšala vključitev te tematike v visokošolsko izobraževanje. Prevod Schönlebnove drame Haeresis fulminata v slovenščino odpira možnost historične rekonstrukcije jezuitskega baročnega gledališča, npr. v obliki gledališke ure za dijake in vse, ki jih zanima gledališče. Lahko pa bi dramsko besedilo ponudili za ponovno uprizoritev v katerem od slovenskih gledališč. Projektna spoznanja bodo utemeljila novo raziskovalno področje in spodbudila nadaljnje raziskovanje zgodovine uprizoritvenih umetnosti na Slovenskem.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Vmesno poročilo, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno