Projekti / Programi
Učinek narkoze z internimi plini na termoregulacijo pri človeku
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 3.08.00 |
Medicina |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B470 |
Biomedicinske vede |
Fiziologija |
| B690 |
Biomedicinske vede |
Medicina dela, industrijska medicina |
hiperbarična fiziologija, narkoza z inertnimi plini, hipotermija, vedenjska termoregulacija, avtonomna termoregulacija, dušikova narkoza, narkoza z dušikovim oksidom, hidrostatični pritisk
Raziskovalci (2)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
11537 |
dr. Polonca Jaki Mekjavič |
Medicina |
Raziskovalec |
1999 - 2001 |
376 |
| 2. |
14676 |
dr. Igor Mekjavić |
Srce in ožilje |
Vodja |
2000 - 2001 |
1.275 |
Organizacije (1)
Povzetek
Hipotermija je eden poglavitnejših vzrokov nesreč s smrtnim izidom pri potapljanju. Potapljači, ki pri potapljanju vdihavajo stisnjen zrak, se hitreje podhladijo, saj narkoza zaradi povečanega delnega tlaka dušika zmanjša vedenjski in avtonomen termoregulatorni odgovor. Do sedaj smo v poskusih z narkotičnimi plini, kot je npr. dušikov oksid (N2O), v normobaričnem okolju pokazali, da je vpliv narkoze na vedenjski termoregulatorni odgovor linearen, vpliv doze na avtonomni termoregulatorni odgovor pa je očiten, vendar ni linearne povezave. Pokazali smo tudi, da ima podoben učinek kot N2O tudi heperberični dušin (PN2): vpliva na vedenjsko in na avtonomno termoregulacijo, vpliv doze pa še ni raziskan. Homeotermija pri človeku je rezultat nemotenega vedenjskega in avtonomnega termoregulatornega odgovora, zato iz navedenih rezultatov našega dosedanjega dela sledi, da v hiperbaričnem zračnem okolju oz. pri povečanem PN2, termoregulacijski sistem ni sposoben vzdrževati homeotermije.
V predlaganem projektu bomo raziskovali medsebojni vpliv temperature, narkoze in pritiska na termoregulacijo pri človeku in sicer na vedenjski in na avtonomni termoregulatorni odziv. Do sedaj znani rezultati raziskav kažejo, da se pri izpostavitvi narkotičnim plinom pojavijo motnje pri subjektivni zaznavi temperature. Upoštevali bomo še dejstvo, da se z zviševanjem pritiska učinek narkoze zmanjšuje, in predpostavko, da se z zniževanjem temperature jedra telesa povečuje učinek narkoze. Tako bomo ugotavljali, ali je obraten učinek pritiska na narkozo pomemben pri moduliranju termoregulatornega odgovora človeka pri tistih pritiskih, za katere se meni, da so mejni pritiski pri potapljanju s stisnjenim zrakom. V eksperimentih bomo prostovoljcem povzročili hipotermijo z mrzlo vodo v hiperbarični komori. Vpliv pritiska in narkoze bomo proučli s spreminjanjem koncentracije PN2 ali koncentracije PN20 v mešanici zraka, ki ga bodo vdihavali. Z rezultati naših raziskav bomo izpopolnili razumevanje mehanizma, po katerem se hipotermija poveča pri potapljanju s stisnjenim zrakom. Dokazali bomo veliko rizičnost preglobokega potapljanja z zrakom in pokazali, da je potrebno omejiti potapljanje z zrakom do tistih globin, pri katerih stopnja narkoze zaradi vdihavanih plinov še nima pomembnega vpliv na vedenjski in na avtonomni termoregulatorni odgovor.
