Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Razvoj enotne metode za oceno koristi gradbenih in negradbenih ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
2.01.00  Tehnika  Gradbeništvo   

Koda Veda Področje
T220  Tehnološke vede  Gradbeništvo, hidravlika, priobalna tehnologija, mehanika zemljin 

Koda Veda Področje
2.01  Tehniške in tehnološke vede  Gradbeništvo 
Ključne besede
poplave, poplavna ogroženost, analiza stroškov in koristi, protipoplavni ukrepi, poplavne škode
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (16)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  35409  dr. Nejc Bezak  Vodarstvo  Raziskovalec  2018 - 2019  263 
2.  08379  dr. Mitja Brilly  Vodarstvo  Upokojeni raziskovalec  2018 - 2019  1.086 
3.  32890  Roberto Degan  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2018 - 2019 
4.  13647  Mirjana Fesel  Vodarstvo  Raziskovalec  2018 - 2019 
5.  38710  Blaž Ivanuša  Vodarstvo  Raziskovalec  2018 - 2019 
6.  19123  dr. Aleksandar Kešeljević  Ekonomija  Raziskovalec  2018 - 2019  354 
7.  50836  Kristina Klemen  Vodarstvo  Raziskovalec  2018 - 2019 
8.  08354  dr. Andrej Kryžanowski  Vodarstvo  Vodja projekta  2018 - 2019  441 
9.  38531  dr. Klaudija Lebar  Vodarstvo  Mladi raziskovalec  2018 - 2019  93 
10.  08245  dr. Matjaž Mikoš  Vodarstvo  Raziskovalec  2018 - 2019  1.516 
11.  32889  Petra Pergar  Vodarstvo  Raziskovalec  2018 - 2019  42 
12.  24342  dr. Simon Rusjan  Vodarstvo  Raziskovalec  2018 - 2019  278 
13.  38711  Agata Suhadolnik  Vodarstvo  Raziskovalec  2018 - 2019 
14.  16258  dr. Mojca Šraj  Vodarstvo  Raziskovalec  2018 - 2019  716 
15.  10924  dr. Andrej Vidmar  Vodarstvo  Raziskovalec  2018 - 2019  307 
16.  37446  dr. Katarina Zabret  Vodarstvo  Mladi raziskovalec  2018  101 
Organizacije (4)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0584  Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta  Ljubljana  1626922  40.685 
2.  0792  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo  Ljubljana  1626981  25.770 
3.  2959  Inštitut za prostorski razvoj - prostorsko načrtovanje, opremljanje stavbnih zemljišč in vodenje projektov gospodarske infrastrukture  Ljubljana  3564983000 
4.  3643  DRAVA vodnogospodarsko podjetje Ptuj d.o.o.  Ptuj  5150515000 
Povzetek
Predmet predlaganega raziskovalnega projekta je proučevanje problematike poplav in posledic njihove pojavnosti na ogroženost prebivalstva, okolja, kulturne dediščine in gospodarske dejavnosti. Poplave v svetovnem merilu predstavljajo največji delež po pojavnosti med naravnimi nesrečami in jih ni mogoče preprečiti, lahko pa zmanjšamo posledice z izvajanjem ukrepov varstva pred poplavami. Pri načrtovanju varstvenih ukrepov je osnovni cilj zmanjševanje škode, ki bi jo poplava lahko povzročila in čim večja dejanska korist realiziranih ukrepov, ki je ovrednotena kot razlika med pričakovano škodo pred izvedenim ukrepom in pričakovano škodo po izvedbi. Ukrepi so lahko fizične narave z realizacijo dejanskih gradbenih objektov, lahko pa so tudi zgolj organizacijske narave z realizacijo negradbenih ukrepov. Prvi cilj projekta je razvoj enotne metode na osnovi metode IzVRS (2014) za oceno koristi gradbenih in negradbenih ukrepov zmanjševanja poplavne ogroženosti, kot podpora odločanju pri izboru ukrepov, ki bodo predstavljali najvišje koristi na enoto stroškov ukrepa. Drugi cilj projekta je izdelava aplikacije, ki bo temeljila na geografskem informacijskem sistemu, preko katerega bodo v metodologiji ocene koristi ukrepa upoštevani lokacijski podatki v prostoru. Razvita enotna metoda bo vključevala podatke o škodnih dogodkih po letu 2012, za katere bodo izdelane tudi ponovne statistične analize in preverjene možnosti uporabe dodatnih statističnih metod, ki so primernejše za obdelavo velikega števila podatkov. Uporabnost metodologije in aplikacije bodo v sklopu naloge testirani za tri lokacije v Sloveniji. Glavna cilja predlaganega projekta sta razvoj enotne metode in končnemu uporabniku prijazna aplikacija, ki bo omogočala oceno in primerjavo koristi predvidenih protipoplavnih ukrepov in izbiro najustreznejše, upoštevaje najvišjo korist na enoto stroškov. Metoda in aplikacija bosta omogočali oceno koristi tako gradbenih kot negradbenih ukrepov zmanjševanja poplavne ogroženosti z upoštevanjem predmetne in nepredmetne škode.
Pomen za razvoj znanosti
Iz vsebine predlaganega projekta je razvidno, da so raziskave in predvideni rezultati (metodologija in aplikacija za ocenjevanje koristi gradbenih in negradbenih ukrepov zmanjševanja poplavne ogroženosti) projekta zelo aktualni tako za znanost kot stroko. Projekt povezuje raziskovalce iz različnih znanstvenih področij: npr. ekonomija, hidrologija, gradbeništvo, sociologija, prostorsko načrtovanje in razvijalce orodij v okolju geografskih informacijskih sistemov.  Na projektu bo narejen posodobljen pregled do danes razvitih in uporabljenih metodologij za ocenjevanje koristi protipoplavnih ukrepov. Narejen bo nov primer uporabe metodologije, ki bo izdelana v sklopu projekta. Aplikacija, kot rezultat projekta, bo stroki v podporo pri sprejemanju odločitev o umeščanju najustreznejših ukrepih za zmanjševanje poplavne ogroženosti. Nov primer uporabe metodologije bo pomenil tudi podporo pri nadaljnjem raziskovalnem delu raziskovalcev, ki se ukvarjajo z ocenjevanjem koristi gradbenih in negradbenih protipoplavnih ukrepov.  Pristop, ki bo uporabljen v aplikaciji, bo temeljil na prostorskih podatkih in GIS. V tem se kaže tudi možnost prenosa uporabljene metodologije s potrebnimi modifikacijami tudi na druga področja oziroma ocenjevanje koristi drugih ukrepov za zmanjšanje ogroženosti zaradi drugih naravnih ali antropogeno pogojenih nesreč. Iz pregleda svetovne literature in dosežkov v razvoju domače metodologije je razvidno, da so na omenjenem področju potrebne in bojo potrebne še dodatne interdisciplinarne raziskave za določanje škod in koristi predvsem pri ne materialni ali ne predmetni škodi in koristi pri ne gradbenih ukrepih. Naloga v popolnosti podpira program in delo UNESCO katedre in bo imela velik pomen tudi za razvoj znanosti in stroke v svetovnem merilu.
Pomen za razvoj Slovenije
Ocena koristi posameznega gradbenega ali negradbenega ukrepa bo mogoča za vse štiri vrste ogrožencev: zdravje ljudi, okolje, kulturno dediščino in gospodarske dejavnosti. S poenostavitvijo in skrajšanjem postopkov ekonomskega dela investicijske dokumentacije na področju javnih financ, se bodo skrajšali tudi postopki za umeščanje ukrepov (gradbenih in negradbenih). Z zmanjšanjem poplavne ogroženosti na nekem območju se interes za rabo tega prostora poveča, tudi z vidika umeščanja gospodarskih dejavnosti na ta območja, seveda pod pogojem, da gre za takšne vrste gospodarskih dejavnosti, zaradi katerih se poplavna ogroženost ne bi povečala.  Gospodarske dejavnosti so pomemben deležnik pri škodi, koristi in ne nazadnje je zavarovalništvo pomemben deležnik pri izvajanju ne materialnega ukrepa zavarovanja. Z razvito metodologijo bo gospodarstvo dobilo podporo pri odločanju o razvoju in delovanju na poplavnih območjih. Predvsem bo dobilo podporo pri tem kmetijstvo. Zavarovalništvo bo dobilo pomoč pri bolj natančnem razvoju oblik zavarovalniških projektov. Namreč, ne tem področju tudi zavarovalništvo išče dolgoročne rešitve za svoje uporabnike od določanja premij do olajšav prilagojenih dejanskim razmeram na terenu.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2018, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zgodovina ogledov
Priljubljeno