Projekti / Programi
Vrednotenje ukrepov za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov v industriji
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 2.03.01 |
Tehnika |
Energetika |
Smotrna raba energije |
| Koda |
Veda |
Področje |
| T140 |
Tehnološke vede |
Energijske raziskave |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 2.02 |
Tehniške in tehnološke vede |
Elektrotehnika, elektronika in informacijski inženiring |
Industrija, Emisije TGP, Blaženje, Energetika, Modeliranje, Energetska učinkovitost, OVE, Snovna učinkovitost, EU ETS, makroenonomska analiza, CGE
Raziskovalci (17)
Organizacije (2)
Povzetek
Energetika danes predstavlja velik del našega življenja in omogoča višjo kvaliteto bivanja vsakega posameznika. Odločitve v energetiki, katere sprejemamo danes, bodo imele učinke še vsaj naslednje desetletje in vpliv sprememb bomo čutili prav vsi. Novi izzivi, kot so razvoj novih tehnologij, raba obnovljivih virov energije, razvoj aktivnih omrežij in načrtovanje novih centralnih proizvodnih enot, predstavljajo izjemno velik zalogaj za politiko, ki je odgovorna za ustrezne odločitve. Dinamika na trgu energentov narekuje hitro in sprotno prilagajanje tržnim razmeram, na drugi strani pa so z regulativnimi predpisi postavljena pravila oziroma okvir manevrskega prostora, ki jih narekujejo predvsem, boj proti podnebnim spremembam, zahteve po zanesljivosti oskrbe, in tudi poslovni interesi obstoječih akterjev.
Zniževanje emisij TGP in izboljšanje energetske učinkovitosti v industriji je eden od pomembnejših ciljev energetskih in okoljskih politik in strategij v razvitih državah. Po poročanju Mednarodne agencije za energijo pripada industriji več kot 30 % porabljene energije na svetu in skoraj 40 % vseh izpustov TGP (upoštevajoč izpuste pri rabi in pretvorbi goriv, procesne izpuste, posredne izpuste električne energije in daljinske toplote), pri čemer lahko proizvodnji primarnih materialov skupaj s proizvodnjo kemikalij in kemičnih izdelkov pripišemo kar 75 % vseh izpustov TGP v industriji.
V okviru projekta sledimo naslednjim raziskovalnim ciljem: (i) analiza potencialov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v industriji na področjih energetske učinkovitosti, obnovljivih virov energije in snovne učinkovitosti na podlagi ankete; (ii) analiza scenarijev za zmanjševanje emisij TGP v industriji do leta 2030 s pogledom do leta 2050; (iii) analiza učinkov EU ETS sheme, dajatev na emisije CO2 in drugih ekonomskih instrumentov (in modalitet teh instrumentov) na zmanjšanje emisij TGP, na doseganje ciljev konkurenčnosti gospodarstva ter drugih okoljskih, energetskih in makroekonomskih ciljev in učinkov.
Predlagani raziskovalni projekt se osredotoča na zniževanje emisij TGP in s tem povezano rast konkurenčnosti slovenske industrije. Učinkovito gospodarjenje z energijo in kontinuirana skrb za okolje zahtevata nove in inovativne pristope z visoko dodano vrednostjo, kar na koncu zmanjšuje skupne obratovalne stroške in povečuje tako tehnološko kot tudi ekonomsko konkurenčnost. Kratkoročni in dolgoročni cilji nacionalnih energetskih politik so usmerjeni k zmanjšanju izpustov ogljikovega dioksida, zmanjšanju rabe energije, materialnih virov in zniževanju stroškov. Skladno s trajnostnimi načeli, morajo industrijska podjetja oblikovati svoje politike in vzpostaviti učinkovit sistem za spremljanje stanja okolja ter porabe energije in vode, vključno s kazalniki kakovosti (kakovost zraka, vode, poraba energije in vode itn.). Temeljni predpogoj za trajnostno energetsko oskrbo industrijskih podjetij sta energetska učinkovitost in ekonomična raba virov, kar pa so tudi zahteve za učinkovito vitko proizvodnjo. Raziskave v industriji na področju rabe materialnih virov, energetike ter ocene vplivov na okolje temeljijo na analizah posameznih energetskih procesov oziroma tehnologij ter njihovem povezovanju v celovite sisteme rabe in oskrbe z viri, upoštevaje fizične meje industrijskega območja ter možnosti povezovanja z lokalnimi sistemi za oskrbo.
Podrobna analiza možnosti za prehod v nizkoogljično gospodarstvo za Slovenijo ni pripravljena, za kar je več razlogov. Vrednotenje in raziskave potencialov za zmanjšanje emisij TGP v predelovalnih dejavnostih ter ukrepov za aktiviranje teh potencialov je zaenkrat nesistematično: ni ustrezno zbranih in organiziranih podatkov o stanju rabe energije po namenih rabe in po tehnologijah, ni temeljite analize dejavnikov, ki so k zmanjšanju emisij TGP v preteklosti največ prispevali, ni podatkov o že izvedenih ukrepih, o načrtovanih izboljšavah in možnih izboljšavah. Manjka tudi poglobljena analiza z več scenariji predvide
Pomen za razvoj znanosti
Raziskave bodo potekale v povezavi z mednarodnimi evropskimi programi (H2020, LIFE), kjer so postavljene med prednostne naloge varna, čista in učinkovita energija ter ukrepi zmanjševanja emisij TGP. Raziskovalni program Obzorje 2020 podpira podnebne in energetske cilje z raziskavami glede tehnoloških in gospodarskih vidikov preskrbe z energijo, energetske in snovne učinkovitosti, tehnologij z nizkimi emisijami ogljika in energetskih omrežij. Program LIFE pa je največji evropski finančni mehanizem, namenjen izključno ukrepom na področju varstva okolja, ohranjanja narave ter blaženja in prilagajanja podnebnim spremembam. Cilj programa LIFE je prispevati k trajnostnemu razvoju ter doseganju ciljev Strategije Evropa 2020, Sedmega okoljskega akcijskega programa Uije in drugih pobud EU na področju okolja in podnebnih sprememb.
Ciljne raziskave predstavljajo pomemben element v vzpostavljanju stika med raziskovalnimi dosežki in družbenimi odločitvami, kar je ključno za na znanju temelječo družbo prihodnosti. Raziskave, ki jih bomo opravili v sklopu predlaganega projekta, so velikega pomena za uporabo znanstvenih dosežkov pri razvoju modelov in programskih orodij za sistemske raziskave v energetiki in predstavljajo celovit pristop k vrednotenju ukrepov zniževanja emisij TGP. Konsitstentna sektorska analiza ukrepov zniževanja emisij TGP omogoča izbiro ustrezne strategije trajnostnega razvoja na sektorski ravni (industrija). Rezultati dosedanjega dela projektne skupine so pokazali pravilnosti raziskovalnih usmeritev, kar potrjujejo že zaključeni in tekoči domači in mednarodni raziskovalni in aplikativni projekti. Predlagan ciljni raziskovalni projekt poleg aktualne okoljske problematike sodi še v kontekst prednostnih področij za razvoj slovenske industrije izpostavljenih v Slovenski strategiji pametne specializacije iz leta 2015, predvsem v sklop trajnostne preobrazbe slovenskega gospodarstva (Industrija 4.0). V sklopu predlaganih ciljnih usmeritev bomo analizirali tudi osnovne gradnike, ki so ključni za prehod energetsko intenzivnih industrijskih panog v krožno gospodarstvo, s čimer bomo zagotovili širšo uporabnost predlagane metodologije tudi v mednarodnem raziskovalnem okolju.
Pomen za razvoj Slovenije
Projekt bo imel posredne pozitivne učinke na konkurenčnost gospodarstva. Omogočeno bo informirano odločanje o ukrepih za prehod v nizkoogljično gospodarstvo do leta 2030. V okviru projekta bodo ukrepi in scenariji vrednoteni po več kriterijih, poleg zmanjšanja emisij TGP bodo pri vrednotenju upoštevani tudi kazalci konkurenčnosti in makroekonomskih učinkov ukrepov na gospodarstvo.
Projekt bo omogočil nov pristop za oblikovanje strateških oziroma izvedbenih programskih dokumentov. Sočasno bodo obravnavana vprašanja blaženja podnebnih sprememb, vpliv na zaposlenost in vpliv na konkurenčnost gospodarstva. Vsi ti učinki bodo vrednoteni v okviru scenarijske analize. Modelirani in ocenjeni bodo makro in mikroekonomski učinki blaženja podnebnih sprememb, pri čemer bo imela pomembno vlogo stroškovna učinkovitost ukrepov oziroma ekonomski potencial za zmanjševanje emisij TGP.
Rezultati projekta bodo pripravljeni na način, da bo odločevalcem in drugim deležnikom na voljo več informacij o učinkih ukrepov blaženja podnebnih sprememb na zaposlenost in konkurenčnost. Torej bo projekt s svojimi aktivnostmi in rezultati podpiral odločitve in omogočil odločevalcem, da zastavijo ustrezne cilje zmanjševanja emisij TGP in načrtujejo spodbujevalne ukrepe tako, da bodo sočasno doseženi tudi čim bolj pozitivni učinki na konkurenčnost gospodarstva. Na tem mestu izpostavljamo predvsem scenarije znižanja emisij TGP, ki bodo pozitivno vplivali na prihodnji bruto domači proizvod, zaposlenost, investicije, cene, plače, donosnost kapitala, plačilne bilance, dolg, uvoz, izvoz, javnofinančne prihodke in izdatke ter druge makroekonomske kazalnike.
V projekt bomo vključili tudi energetske menedžerje industrijskih podjetij, ki predstavljajo ključne deležnike za učinkovito implementacijo ukrepov zniževanja emisij TGP v industriji. Na ta način bomo omogočili širjenje informacij o dobrih praksah, osveščali zaposlene o koristih ter morda celo spodbudili pozitivno tekmovalnost med podjetji, saj predstavlja znižanje emisij TGP predvsem v intenzivnih industrijskih panogah tudi neposredno znižanje stroškov. Višja implementacija ukrepov za zniževanje emisij TGP v industriji lahko pomeni tudi višjo stopnjo zaposlovanja manjkajočih kadrov ter zagon gospodarskih entitet, ki ponujajo izobraževanja, storitve in tehnologije, katere omogočajo prehod v trajnostno gospodarstvo.
Scenarije bomo predlagali na način, ki bo omogočal: (i) spodbujanje izvajanja ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti na stroškovno učinkovit način, (ii) povečanje deleža obnovljivih virov energije in izboljšanje snovne učinkovitosti ter (iii) postopno usmerjanje gospodarskega razvoja v energetsko manj intenzivno proizvodnjo, torej - v strukturne spremembe, ki bodo v smeri sektorjev z nižjimi stroški energije in višjo dodano vrednostjo. S tem se bo lahko zmanjšalo tudi tveganje za panoge, pri katerih je delež stroškov energije visok in, ki so izpostavljene zahtevni mednarodni konkurenci.
V projektu bodo analizirani tudi učinki na emisije škodljivih snovi na zrak. S čimer bo omogočeno, izkoriščanje sinergij med ukrepi varstva zraka in ukrepi blaženja podnebnih sprememb. Ukrepi zniževanja emisij TGP v industriji nedvomno predstavljajo tudi boljše delovne pogoje zaposlenih, s čimer se lahko zniža število bolniških odsotnosti na delovnem mestu zaradi izpostavljenosti škodljivim emisijam. Omenjeni sinergijski učinki lahko zmanjšajo skupne stroške izvajanja obeh politik, s čimer lahko nedvomno dosežemo pozitivne učinke za gospodarstvo.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2018,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2018,
zaključno poročilo
